NA KOŽO
Komentar Dušana Malovrha: Nategujejo lokalno, skrivajo se globalno
Zadeva deluje stoprocentno, je zagotavljal sloviti doktor, ki pa ga nikakor nisem mogel doguglati.
Odpri galerijo
Svetova sta dva, na to se bom počasi pač moral navaditi. Navaditi se moram tudi na vse digitalne ciganarije, ki poleg filmčkov, novic in igric ždijo na internetu in prežijo na naivne. Ker bi znala biti tokratna naivnost moje malenkosti zanimiva še za koga, jo objavljam. Delim, kot se reče na družabnih omrežjih. Šeram.
Okoli polnoči, čakajoč na zadnje novičke z Dončićeve tekme v ligi NBA, se mi je na ekrančku pripeljala mimo še reklama za neko žavbico. Hm, morda bi pa rešila mojo tegobo na mezinčku leve roke. Škoditi ne more, sem si dejal in kliknil.
En, dva in že sem bil pred koncem naročila – v dveh korakih. Sumljivo, ne? Glede na to, da mora človek po navadi pri spletnem nakupu naklofati podatkov, kot da kandidira za predsednika krajevne skupnosti Zgornje Dolenje vasi. No, šel sem naprej, in šele ko sem že odkljukal plačilo po povzetju, se je prikazalo opozorilo, češ da pri starejših od 45 let zadeva morda le ne deluje tako stoprocentno, kakor je še en klik pred tem zagotavljal menda sloviti doktor (ki ga pozneje nikakor nisem mogel doguglati nikjer drugje). V tistem trenutku sem – abrahama sem namreč srečal že davno – zapustil spletnega prodajalca, kot da ima korono. Ampak – nenaročeno, storjeno. Že naslednji dan (!) je pošiljka prispela, moji domači pa so jo v dobri veri plačali in prevzeli, saj jo je dostavil pravi poštar.
Želel sem se pritožiti, a mi ni uspelo priklicati nikogar razen nekega prešernega, a popolnoma nepristojnega telefonista. Se je ponavljal kot robot: da ni pristojen, zvezati s pristojnim da me ne more. Da bodo poklicali nazaj (ampak niso, jasno), ker telefonskih strankam seveda ne dajejo. Oni strankam zaupajo samo spletne kontakte, in ti so v mojem primeru v Panami, na Poljskem in na Komorih v Indijskem oceanu.
Kar sem nenaročil v manj kot minuti, lahko reklamiram tako, da izpolnim obrazec in oni mi v 14 dneh pošljejo še en obrazec, da se bom lahko pritožil … Toliko sem odkril za zdaj, upam pa, da se v nadaljevanju prebijem do resničnih ljudi, ki stojijo za (neresničnimi?) doktorskimi titulami in žavbo, s katero si ne upam namazati svojega mezinčka. Bom javil, bom šeral.
Zadeva deluje stoprocentno, je zagotavljal sloviti doktor, ki pa ga nikakor nisem mogel doguglati.
Okoli polnoči, čakajoč na zadnje novičke z Dončićeve tekme v ligi NBA, se mi je na ekrančku pripeljala mimo še reklama za neko žavbico. Hm, morda bi pa rešila mojo tegobo na mezinčku leve roke. Škoditi ne more, sem si dejal in kliknil.
En, dva in že sem bil pred koncem naročila – v dveh korakih. Sumljivo, ne? Glede na to, da mora človek po navadi pri spletnem nakupu naklofati podatkov, kot da kandidira za predsednika krajevne skupnosti Zgornje Dolenje vasi. No, šel sem naprej, in šele ko sem že odkljukal plačilo po povzetju, se je prikazalo opozorilo, češ da pri starejših od 45 let zadeva morda le ne deluje tako stoprocentno, kakor je še en klik pred tem zagotavljal menda sloviti doktor (ki ga pozneje nikakor nisem mogel doguglati nikjer drugje). V tistem trenutku sem – abrahama sem namreč srečal že davno – zapustil spletnega prodajalca, kot da ima korono. Ampak – nenaročeno, storjeno. Že naslednji dan (!) je pošiljka prispela, moji domači pa so jo v dobri veri plačali in prevzeli, saj jo je dostavil pravi poštar.
Želel sem se pritožiti, a mi ni uspelo priklicati nikogar razen nekega prešernega, a popolnoma nepristojnega telefonista. Se je ponavljal kot robot: da ni pristojen, zvezati s pristojnim da me ne more. Da bodo poklicali nazaj (ampak niso, jasno), ker telefonskih strankam seveda ne dajejo. Oni strankam zaupajo samo spletne kontakte, in ti so v mojem primeru v Panami, na Poljskem in na Komorih v Indijskem oceanu.
Kar sem nenaročil v manj kot minuti, lahko reklamiram tako, da izpolnim obrazec in oni mi v 14 dneh pošljejo še en obrazec, da se bom lahko pritožil … Toliko sem odkril za zdaj, upam pa, da se v nadaljevanju prebijem do resničnih ljudi, ki stojijo za (neresničnimi?) doktorskimi titulami in žavbo, s katero si ne upam namazati svojega mezinčka. Bom javil, bom šeral.
