Komentar Dušana Malovrha: Neprištevni
Nekoč, v socialistično in federativno jugoslovanskih časih, je bil hud frajer, kdor se je tako spretno naredil tako zelo neumnega ali znerviranega, da so mu na zdravniškem pregledu izdali sanjsko potrdilo – nesposoben. Nesposoben za služenje v Jugoslovanski ljudski armadi (JLA). Sicer se glumači niso radi na glas hvalili, da so od komisije dobili tisti papir, so pa iz udobja domačega kavča eno leto lahko brili norce iz naivnežev, ki so se brez upiranja odzvali klicu domovine in odšli v JLA. Saj oficirji so morali vedeti, da je velikanski odstotek oproščenih v resnici namišljenih duševnih bolnikov, toda v svojih četah preprosto niso želeli imeti opravka s takimi »pacienti«. Raje so jim pogledali skozi prste, kot da bi se jim bilo treba po kasarnah ukvarjati z njihovimi zaigranimi izpadi.
Olajševalna okoliščina, če neprišteven uporabi morilsko orožje, oteževalna, če tak zagrabi za volan.
Naborniki se na neprištevnost v moderni Sloveniji ne sklicujejo več, saj tudi (nepoklicnega) služenja v vojski ne poznamo več. Neprištevni pa so dandanašnji zelo radi zločinci, zlasti najhujši. Dobro namreč vedo: če sodni izvedenci presodijo, da si ubijal, ne da bi vedel zase – bodisi pod vplivom alkohola, ali droge, ali duševnih motenj –, te s sodišča namesto v zapor pošljejo na zdravljenje v ustrezno ustanovo. In če si tudi na terapijah dovolj priden in morda še malo zvit, lahko zelo hitro ozdraviš. In se na primer z žegnom izvedenca že pol leta potem, ko si nekomu odvzel življenje, sprehajaš na prostosti ter se ukvarjaš s tistim, kar počneš najraje. Ker so te kobajagi uspešno ozdravili in nisi nikomur več nevaren. Ni več ponovitvene nevarnosti, kot se reče.
Toda veda o duševnosti je nekaj zelo zmuzljivega – in zmotljivega – in tako se žal kaj hitro zgodi, da morilec, ki ni pristal v dolgoletnem zaporu, temveč so mu izrekli zgolj ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, spet ubija. Prehitro so ga izpustili s klinike.
No, kar je pri klasičnih zločincih olajševalna okoliščina, neprištevnost, torej, je pri sankcioniranju prometnih nesreč kvečjemu oteževalna; kdor je bil pijan ali zadet do amena, bo namreč kaznovan strožje, četudi je vozil skoraj nezavesten.
