Komentar Dušana Malovrha: Neznosna lahkost podpisovanja

Živim v mestu, ki ga ujma ni prizadela. Čeprav nismo na poplavnem območju – vsaj upam, da je tako –, pa je gradnja našega prizidka obtičala najdlje prav zaradi večmesečnega čakanja na vodno dovoljenje. V našem primeru bi moral biti zaradi neproblematičnega predela bolj kot ne formalnost. Ampak gospa birokracija si je seveda vzela čas. Enkrat je bila na dopustu, potem na bolniški in na koncu je dala odpoved. Mi pa smo čakali in čakali na podpis, kot da bi bila gospa edina v Sloveniji pristojna za to. No, saj je tudi v resnici bila, smo izvedeli. Za naš kraj, pač.

Živel sem v mestu, pod katerim je speljanih na kilometre rudniških jaškov. Zagorski metro, kot so se šalili moji žabarski prijatelji, ne obratuje več, premogovnik je zaprt, jaški sanirani. Toda postavljanje objektov na površju je tam še vedno zelo omejeno, če ne prepovedano. Kraj se morda tudi zato niti v kapitalizmu ni razcvetel, kot bi se lahko, k sreči pa po rušilnem plazu z Ruardija leta 1987, ki je odnesel več hiš in tovarno Lisca, ni bilo zemeljskih katastrof. Če odštejemo poplave 2010., ki so potopile tovarno Svea.

Posledice ujme, ki je privršala letos, so res katastrofalne. Tudi če bi bili nasipi višji, mostovi močnejši, struge vodotokov pa globlje in očiščene, se pred stoletnimi, če ne tisočletnimi vodami marsikje ne bi mogli ubraniti. Ponekod pa bi se zagotovo lahko. Kot se je namreč izkazalo, je bilo veliko domov uničenih tudi tam, kjer sploh ne bi smeli stati. Tako zdaj – za nazaj – ocenjujejo strokovnjaki. Lepo, toda, kje so bili pa prej, ko so se sprejemali famozni OPN?! Najbrž so morali biti tiho ali pa so njihove znanstveno utemeljene pomisleke preglasili – drugi interesi. Ve se, kateri. Občinski prostorski načrti določajo, kje smejo graditi občani in občanke. Po vnovični hudi uri je jasno, da so gradili tudi na nevarnih in pogosto poplavljenih območjih.

Zdaj, ko je stroka dobila besedo, celo škarje in platno, da se uničenje ne bi več ponovilo, pa je tudi čas, da se pogleda, kdo in kdaj od pristojnih je s podpisom dovolil kaj, česar ne bi smel. Kdo je v bistvu nezazidljivo zemljo namenil pozidavi.