Komentar Dušana Malovrha: Nije u šoldima sve*
Nije u šoldima sve, denar ni vse, poje dalmatinski pevec Mladen Grdović. Seveda ni vse, je pa veliko, še zlasti če ga imaš malo. In letos, v letu draginje, se tudi na dopustih veliko ali skoraj vse suče okoli denarja. Okoli nagravžno visokih cen. Človek dobi občutek, da mu bodo kmalu še zrak zaračunali. Še zlasti iz lepe njihove kar dežujejo poročila agencije rekla kazala o astronomskih računih. Mislil sem, da ljudje pretiravajo, potem pa smo se tudi mi odpravili na dopust čez Kolpo in na svoji koži sem občutil hladno prho. Ni pasalo, čeprav je bilo sredi vročinskega vala.
Na terasi lokala v pristanišču drugega najbolj gozdnatega otoka na Jadranu sem ob srebanju dopoldanske kavice s travarico mimosede prebral še jedilni list. Lokal je bil namreč dvoživka: spodaj bife, zgoraj konoba. Če ne veste: menu se v teh časih bere z desne proti levi, se pravi najprej ceno, šele potem jed. No, bral sem, dokler me niso neke fensi šmensi testenine vrgle na rit, ne da bi jih probal: stale bi me namreč 36 evrov (cirka 250 nekdanjih kun).
Je pa res, da še nikoli in nikjer na Hrvaškem nisem doživel, kar je zadnjič šokiralo kolega v središču Ljubljane.
Razumem, da je svinjsko drag jastog. Da se znajde na pladnju, ga mora ribič povleči iz globin Jadranskega morja, kar seveda ni enostavno, saj je tudi redek. Zato tudi na krožniku v restavraciji ne more biti poceni, če so jih gostje z vrha prehranske verige sploh še kaj pustili. Ne presenetijo tudi visoke cene otoškega jagenjčka pod peko, da pa mi tako zasolijo testenine … Ne, hvala. Ni čudno, da so sredi glavne sezone tri restavracije, mimo katerih smo špancirali vsak večer, samevale. Z gosti iz vseh treh bi komaj napolnil eno restavracijo. Ampak ne vem, če bom šel zaradi nekaj oderuhov prihodnje leto raje v Albanijo. Nije u šoldima sve.
Plača se tudi lokacija, seveda. Kolegico bi koktajl na srednjeveškem obzidju s čudovitim razgledom stal 17 evrov, če ne bi dobila 20-odstotnega popusta, kakršnega so po nepisanem pravilu deležni domači, hrvaški gostje. Sam sem v avtokampu dal za koktajl devet evrov, par dni po prihodu domov sem na ceniku v lokalni piceriji opazil mojito za 6,80 evra. Je pa res, da še nikoli in nikjer na Hrvaškem nisem doživel, kar je zadnjič šokiralo kolega v središču Ljubljane: zaračunali so mu kocke ledu.
*Denar ni vse.