Komentar Dušana Malovrha: Pravica do odklopa

Še malo, pa se bomo lahko odklopili. Če se imamo od česa odklopiti, seveda. Šestnajstega novembra namreč začne veljati pravica do odklopa, zapisana lanskega novembra v noveli zakona o delovnih razmerjih. Pravica, da po delovnem času, med dopustom ali drugo upravičeno odsotnostjo delodajalcu NISMO na razpolago.

Kot proletarec, se pravi mezdni delavec ali, kot zapiše Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ): pripadnik družbenega razreda, ki ni lastnik proizvajalnih sredstev, se kajpak veselim vsake delavske pravice. V zvezi z uveljavitvijo pravice do odklopa v praksi pa imam mešane občutke in precej negotova, da ne rečem majava pričakovanja. O tem otočku prakomunizma sredi oceana turbokapitalizma se mi zastavlja par vprašanj.

Denimo, da je od vas – ki ste ravno na dopustu, v službi pa za vaše področje ni drugega zaposlenega – odvisna uspešnost nekega projekta (ki se seveda ni ustavil samo zato, ker se vi namakate na Bahamih). Od uspeha projekta je posledično odvisna uspešnost podjetja, morda celo njegova usoda, in s tem usoda vašega delovnega mesta. Boste uveljavili pravico do odklopa in se ne boste pustili motiti?

Denimo, da bi med vikendom, ko dežuram, potreboval nasvet kolega, ki se na določeno tematiko spozna precej bolje od mene, vendar ni dežuren. Če je nujno, menda celo novela zakona dopušča medkolegialni klic zunaj delovnega časa oziroma med odklopom – toda, kdo bo razsodil, ali je klic nujen ali ne? In kako bo klicani, ki ne bo dvignil telefona, prebral maila ali mesidža, sploh vedel, da je nujno?

V vsakem delovnem okolju obstajajo delavci, ki se bodo držali črke zakona kot pijanec plota. Fiat justitia, pereat mundus! se pompozno glasi latinski pregovor. Naj se zgodi pravica, tudi če propade svet! Naj se zgodi pravica do odklopa, tudi če propade (moja) firma? Jaz si ne bi žagal veje, na kateri sedim; raje sem 24 ur na dan na preži/na voljo svojemu delodajalcu, dokler mi omogoča, da si režem vsakdanji kruh.

Seveda pa so nenehna dostopnost, ki jo omogočajo nove informacijske in komunikacijske tehnologije, vsesplošno rezanje stroškov, zategovanje pasu itd., tudi idealne razmere za bohotenje toksičnih odnosov in še česa hujšega. Zaradi tega je najbrž kar v redu, da je pravica do odklopa zdaj tudi zapisana.

Tako, zdaj se pa odklapljam.

PS:

Pošto na zgornji naslov odpiram samo od ponedeljka do petka med 9.00 in 17.00.