Komentar Dušana Malovrha: Praznik del
Slovenija gradi. Vse je razrito. Sama jama. Iz domačega kraja se do avtoceste prebijam po makadamu, vozim slalom med bagri, delavci in prometnimi znaki. Po bolj ali manj zabasani avtocestni povezavi prilezem do glavnega mesta, vstopim skozi šivankino uho, saj je vzhodna obvoznica veliko delovišče. Tudi vpadnice v mojo tretjo glavno destinacijo – rojstni kraj, kamor se pogosto vračam – sama jama. Kar je neverjetno, glede na to, da so lokalne volitve za nami in ne pred nami, lokalni šerifi pa udobno v stolčkih do konca »olimpijskega« ciklusa leta 2026. Dejstvo, da se toliko gradi po županskih volitvah, najbrž pomeni, da se dela na cesti v veliki meri financirajo z evropskimi sredstvi. Samoprispevkov pa ni več, kolikor vem.
V nasprotju z načrtovalci del na cestah moja zobarka zelo dobro ve, da mi ne sme razmontirati vsega hkrati.
Med javnimi projekti je v trendu zlasti gradnja kolesarskih poti. Megalomansko progo za bicikle gradijo med Bledom in Bohinjem, pod Trojanami na polno urejajo stezo, poimenovano po Primožu Rogliču, menda gre za eno največjih naložb zagorske občine v zgodovini. Po novem kolesarijo ali bodo kmalu tudi v Kamniku, Litiji, Novi Gorici, Celju, na Bledu, v Goriških brdih ... Saj kot uporabnik vseh novih cest in stez seveda moram biti potrpežljiv, toda včasih je res živce parajoče. Ne samo zaradi kolon.
Signalizacija, denimo. Ta je že v normalnih razmerah marsikje premalo jasna in glasna, ko pa se spremeni še prometni režim … Stavim, da nisem bil edini, ki je pred dnevi zgrešil čez noč postavljen (beri: skrit) znak za izvoz z ljubljanske obvoznice. Pa ne moreš znaka za nov izvoz na cesti, kjer je omejitev zaradi del 80 na uro, postaviti šele tik pred odcepom! Ampak na to opozoriš že kakšen meter pred tem, mar ne? Še zlasti če gre za spremenjen režim. Tako pa se v trenutku – terenec pred mano sunkovito zavije desno, mi zastre pogled na tablo, ki je še včeraj ni bilo – znajdeš na napačnem pasu in zamudiš. In moraš okoli riti v varžet.
Pred dnevi sem imel remont zobovja. V nasprotju z načrtovalci del na cesti moja zobarka zelo dobro ve, da mi ne sme razmontirati vsega hkrati. Zato mi je najprej popravila levo stran, da sem lahko grizel z desno. In šele ko sem lahko spet mlel na levi, se je lotila tudi desnih škrbin. Simpl kot pasulj. Ali pač ne?
