Komentar Dušana Malovrha: Ujeti v garaži

Draga bralka in bralec, tole pišem v garažni hiši, kjer sem obtičal s svojim avtom. Že pol ure se kolona vozil proti izhodu ni premaknila niti za ped. Pa tako lepo se je začelo.

Kljub hudim nalivom sem namreč pravočasno prispel v mesto pod Pohorjem na zdravniški pregled – napotnica s stopnjo nujnosti: hitro. V UKC Ljubljana bi prišel na vrsto šele konec februarja, v UKC Maribor sem dobil termin na srečo že 13. decembra. V ordinacijo sem šel kot naročeno, zapustil sem jo ekspresno, v dobrih petih minutah. Nisem štopal, ampak bilo je, kot bi mignil. Plačal sem še parkirnino ... In zdaj sem tu, ujet v avtu v štirinadstropni garaži. Nikamor ne morem že ... 45 minut. Ups, pardon, samo malo, za trenutek odložim pisalo.

Ekola, napredovali smo za cela dva metra. Potem pa spet dolgo ne moremo nikamor, le noter še kar kapljajo avti. Zrak je nabasan z izpušnimi plini in jezo šoferjev, ki kot neuglašeni garažni bend trobimo in drug drugemu plezamo po živcih. Ptujski voznik merdžota mi razloži, kako kaotično je bilo zadnjič: ko so se končno privlekli do zapornice, parkirni listič ni več veljal in dvigoval rampe – saj je veljaven samo 15 minut po plačilu parkirnine ...

Ne bom šel po nov listek, nič ne bom plačeval, oni bi morali plačati meni, saj so mi sesuli današnji urnik, adijo, moji drugi opravki na totem konco. Ups, moment ... Pa vendar se premika! Končno sem bil odrešen nerazumnega in mučnega čakanja. In rampa se je dvignila sama (saj drugače bi jo najbrž podrl). Na prostem je na osvobojene voznike čakal nov prometni zamašek, ampak nič v primerjavi s tistim notri, v minuti ali dveh sem jo lahko podurhal proti domu.

In ja, uganili ste: vsemu kaosu navkljub ni bilo nikjer nikogar, ki bi nervoznim šoferjem kaj pojasnil ali pomagal razvezati vozel. Ne uslužbenca hiše, ne mestnega redarja, ne policista. Najbrž zato, ker ni bilo nič za pojasnjevati: ni bilo nesreče, prometne špice ali prireditve. Sredi sredinega dopoldneva 13. decembra se je pač zgodil samo promet – slovenska naravna katastrofa.

Ka si ti nor, dve uri nisn vun prišo. Evo, štajersko sem se pa naučil.