NA KOŽO
Komentar Dušana Malovrha: Zimska idila
Človek med korono ne pričakuje kolone na avtocesti. In da se bo na ražnju vrtel odojek, tudi ne.
Odpri galerijo
Kranjska Gora. FOTO: Andrej Štrakl Delo
Lejte ga, bitlesa, kake duge lase ma! bi mi prosto po Predinu zabrusila kaka stara mama. V strahu in zmedi – je odprto, ni odprto – sem namreč frizerko postavil na stranski tir in se pustil zarasti. Ko je nepričakovano pocingljal njen mesidž, češ da dela in me še lahko zbaše v urnik, sem sprva malce okleval, potem pa masko na glavo in dva bankovca v žep in sem šel pod kombajn – brez umivanja las in masaže, da zmanjšam možnost okužbe.
Lepo skrajšan sem stopil iz ljubljanskega frizeraja in se zazrl proti raju na Gorenjskem. Se grem pokazat v Kranjsko Goro, me je prešinilo. Tam sem bil pred enim letom, tik pred začetkom prve karantene, ko je bilo (umetnega) snega komaj za vzorec, zdaj pa jim je pravega vrglo kot menda ne že 40 let. Zgodovinsko! Nimam ne apartmaja ne poslovnega najema, imam pa novinarski ausvajs, s katerim lahko premagujem občinske meje.
Bela odeja se je ustalila tam nekje pri Radol'ci, promet zgostil pri avtocestnem odcepu na Hrušici. Ne sicer kot ob tekmah v Planici, ampak kolone med korono pa človek tudi ne pričakuje. Kot sredi Zgornjesavske doline in karantene ne računa, da se bo ob cesti na ražnju vrtel odojek. Dobite ga za s seboj, ampak ga morate prej rezervirati. Povpraševanje je torej veliko.
Peljem skozi center zimskošportnega središča. Terenec pri terencu, ljubljanska tablica pri ljubljanski tablici. Ja, očitno je res, da se je prebivalstvo Kranjske Gore med zaprtjem noro namnožilo, podvojilo. V dolini pod Poncami je spodnji parking nabasan že ob desetih dopoldne, zato je treba gor, k skakalnicam. Plačat. Proti Tamarju se valijo trume obiskovalcev, brez mask, jasno. Že res, da je svež zrak in deset pod ničlo, ampak ziher je ziher in raje obrnem. Sprehodil sem se po manj uhojenih poteh in se iz gorenjske zimske pravljice kar malce poklapan – odojek še ni bil pečen – postrgal nazaj v dolenjsko blatno stvarnost.
Zvečer so poročali, »da so med sobotnim navalom obiskovalcev na priljubljene izletniške točke policisti opravili 2288 kontrol javnih krajev in ugotovili, da je v večini primerov šlo za dovoljeno gibanje zaradi izvajanja športnih aktivnosti znotraj regije«. No, jaz med svojo inšpekcijo razen inkasanta parkirnine nisem videl niti enega redarja ali policaja. Morda so pa že stavkali?
Lepo skrajšan sem stopil iz ljubljanskega frizeraja in se zazrl proti raju na Gorenjskem. Se grem pokazat v Kranjsko Goro, me je prešinilo. Tam sem bil pred enim letom, tik pred začetkom prve karantene, ko je bilo (umetnega) snega komaj za vzorec, zdaj pa jim je pravega vrglo kot menda ne že 40 let. Zgodovinsko! Nimam ne apartmaja ne poslovnega najema, imam pa novinarski ausvajs, s katerim lahko premagujem občinske meje.
Človek med korono ne pričakuje kolone na avtocesti. In da se bo na ražnju vrtel odojek, tudi ne.
Bela odeja se je ustalila tam nekje pri Radol'ci, promet zgostil pri avtocestnem odcepu na Hrušici. Ne sicer kot ob tekmah v Planici, ampak kolone med korono pa človek tudi ne pričakuje. Kot sredi Zgornjesavske doline in karantene ne računa, da se bo ob cesti na ražnju vrtel odojek. Dobite ga za s seboj, ampak ga morate prej rezervirati. Povpraševanje je torej veliko.
Peljem skozi center zimskošportnega središča. Terenec pri terencu, ljubljanska tablica pri ljubljanski tablici. Ja, očitno je res, da se je prebivalstvo Kranjske Gore med zaprtjem noro namnožilo, podvojilo. V dolini pod Poncami je spodnji parking nabasan že ob desetih dopoldne, zato je treba gor, k skakalnicam. Plačat. Proti Tamarju se valijo trume obiskovalcev, brez mask, jasno. Že res, da je svež zrak in deset pod ničlo, ampak ziher je ziher in raje obrnem. Sprehodil sem se po manj uhojenih poteh in se iz gorenjske zimske pravljice kar malce poklapan – odojek še ni bil pečen – postrgal nazaj v dolenjsko blatno stvarnost.
Zvečer so poročali, »da so med sobotnim navalom obiskovalcev na priljubljene izletniške točke policisti opravili 2288 kontrol javnih krajev in ugotovili, da je v večini primerov šlo za dovoljeno gibanje zaradi izvajanja športnih aktivnosti znotraj regije«. No, jaz med svojo inšpekcijo razen inkasanta parkirnine nisem videl niti enega redarja ali policaja. Morda so pa že stavkali?
