Komentar Gordana Stojiljković: Razširjena družina

Prejšnji teden so me odprtih ust pustile številke, ki smo jih pridobili od centrov za socialno delo. V letih 2022 in 2023 je namreč domači prag neprostovoljno zapustilo skupno 1924 otrok, kar znese 2,6 otroka na dan. Ne vem, ali si lahko dovolj plastično predstavljate – ampak skoraj trije otroci vsak dan čez noč pristanejo pri tujih ljudeh, v zavodih, kriznih centrih.

Kako velike stiske pri tem doživljajo odvzeti otroci (o starših ne bom pisala, saj so velikokrat tudi sami razlog odvzema), si ne želim niti predstavljati, zagotovo pa bodo te otroške travme v prihodnosti privrele na dan. In se kazale v obliki različnih odvisnosti, depresij, poskusov samomora – saj vemo, da smo po njih skoraj vedno nekje pri vrhu različnih lestvic! –, v nezmožnosti navezovanja pristnih stikov in odnosov.

Za nesprejetost, ne-varnost, občutke zapuščenosti bodo krivili starše, češ da jih niso zaščitili, a odločitve o odvzemih otrok so od leta 2013 na plečih naših sodišč, seveda z asistenco in na predlog CSD. In ti, kot ugotavljajo tako na nekaterih CSD kot v psihoterapevtski stroki, zaradi samega sistema, ki druge možnosti kot odvzema sploh ne predvideva – v veliko primerih ta ukrep izrečejo prehitro in preveč zlahka. Zato me je novica, da štirje otroci, najmlajši ima komaj 19 mesecev, ki so prejšnji teden ostali brez obeh staršev – ker se je oče mame z novo ljubico enostavno znebil –, niso pristali pri tujcih, temveč jih je pristojni CSD namestil k sorodnikom, prijetno presenetila. To se mi zdi edino prav.

Če bi se meni in partnerju kaj zgodilo, bi se mi zdelo edino logično, da skrb za mojega otroka prevzame moja sestra. In obratno. Svojega nečaka in nečakinje za noben denar ne bi prepustila tujcem. Ta moderen čas pa nas nekako kar sili v osamo znotraj le osnovne družinske celice, medtem ko se je pomen razširjene družine v smislu dedkov, babic, stricev in tet, sosedov ali prijateljev nekje izgubil. Čeprav je kristalno jasno, da lahko ta zagotavlja podporo in ljubezen, ki prispevata k otrokovemu razvoju in oblikovanju identitete, kar je za otroka vredno veliko več kot zvrhana miza dobrot, samostojna soba, fensi oblačila ali pa nov iphone v tuji oskrbi.