Komentar Gordane Stojiljković: Izmikanje odgovornosti

Velikokrat se mi zgodi, da me pokličejo ljudje, ki imajo neverjetne težave z institucijami, kot so policija, sodstvo, centri za socialno delo, sploh, kadar so v igri tudi mladoletni otroci. Zato jim običajno že na začetku rečem, lahko vas poslušam, dvomim pa, da vam lahko pomagam. Razlog namreč tiči v zakonih, po katerih nismo le kazensko odgovorni za svoje pisanje, česar se še kako zavedamo, temveč nas pri raziskovalnem delu predvsem onemogočajo.

Eden govori o zaščiti identitete žrtve po družinskem zakoniku, po katerem ne smemo razkrivati ničesar, kar bi lahko razkrilo identiteto otrok, drugi pa je iz kazenskega zakonika, ki določa, da nam grozi denarna ali zaporna kazen do treh let za podobno razkritje.

Da me ne boste narobe razumeli; prav je, da ne razkrivamo podatkov mladoletnih otrok, ki so že tako žrtve in bi jih s tem, ko bi jih lokalna skupnost prepoznala, še dodatno viktimizirali. Zaradi tega ne razkrivamo niti imen storilcev, ki so v večini primerov tesno povezani z žrtvijo. Vendar pa so ti zakoni pisani na kožo zlasti institucijam, saj se prav vse po vrsti izgovarjajo na varovanje osebnih podatkov. Na ta način se popolnoma izognejo lastni odgovornosti za storjene napake.

»Zaradi zaščite otroka in varovanja osebnih podatkov vam konkretnih podatkov ne moremo posredovati. Lahko pa na splošno opišemo, kako ravnamo v podobnih primerih,« je tako običajen odgovor, ki ga pričakujemo že vnaprej. A mene kot novinarko ne zanimajo zadeve na splošno: mene zanima, zakaj silite na stik ravno tega otroka, ki stik z očetom zavrača.

Zakaj mamo, ki je po letih nasilja v družini zmogla toliko moči, da je nasilnega partnerja zapustila, ne le puščate, temveč silite v stanje, ko jo ima ta nasilnež prek otroka še leta pod nadzorom? Ali mamo, ki ji očitate odtujevanje otroka, obravnavate kot žrtev ali le problematično mamo, ki otroka ne zna pripraviti na stik?

Na ta podrobna vprašanja dobimo odgovor v smislu, da delajo v korist otroka. Res? Čigavega otroka? Ko ta isti otrok edini osebi, ki ji zaupa, to je mami, očita, da ga nima rada, ker sicer ga ne bi silila v nekaj, česar si ne želi. Rešitve nimam, a sem odločena vztrajati.