NA KOŽO

Komentar Gordane Stojiljković: Odgovornost

Včeraj si je delček vzela država, ko je zarubila premično premoženje Zavašnikovih.
Fotografija: FOTO: Roman Sipic/delo
Odpri galerijo
FOTO: Roman Sipic/delo

Vsakič, ko slišim ime Tomaža Zavašnika, me v želodcu močno začrviči. Pa ne zato, ker gre za edinega človeka v Sloveniji, ki se je tako dolgo skrival pred roko pravice, da je pregon zoper njega zastaral. Spomnimo, da so ga zaradi dogodka pred njegovo diskoteko Lipa v Spodnjih Pirničah, ko so v gneči umrla tri mladoletna dekleta, obsodili na pet let zapora. Gre za to, da sem bila kot novinarka zaradi članka o tragično preminulih dekletih obsojena na pogojno zaporno kazen.

Čeprav prepričana, da sem bila obsojena za nekaj, kar je bilo odgovornost mojih urednikov, kjer sem takrat delala, kar je ugotavljal tudi tožilec, pa me vedno znova zaboli nesmiselna smrt treh mladih deklet, ki so se tistega dne veselile predbožične zabave.

Danes je moja hči podobnih let, kot so bile leta 2005 Katarina Jeras Lajh, Anja Mršič in Natalija Bencan, ki so v gneči pred diskoteko nesrečno padle, množica pa jih je poteptala do smrti. Niti pomisliti ne smem, da bi se kaj takega zgodilo mojemu otroku. To se namreč ne sme zgoditi nobenemu otroku. In če se trudim razumeti Zavašnika, ki je s svojim pobegom dokazal, da očitno ne sprejema odgovornosti za smrt deklet na pragu življenjske poti, pa absolutno ne morem verjeti, da kljub sodbi sodišča, ki je svojcem deklet prisodilo skupno dobrih 205 tisoč evrov odškodnine, tega še vedno ni poravnal.

FOTO: Roman Sipic/delo
FOTO: Roman Sipic/delo

Včeraj si je delček vzela država, ko je zarubila premično premoženje Zavašnikovih, med njimi tudi slovite mobilne hiške, ki naj bi bile postavljene na črno, vseeno pa so mu prinašale denar. Slišim sicer, da je zaradi dolgov v teku nepremičninska izvršba na vse njegovo premoženje, v katero naj bi bil vključen tudi znesek, ki ga je sodišče odmerilo svojcem. Srčno upam, da se postopek konča čim prej. Ne zaradi denarja, kajti ta jim deklic ne bo vrnil, temveč zato, da bi lahko po skoraj dveh desetletjih končno zaprli to nesrečno poglavje. Da bi končno doživeli občutek, da je nekdo – poleg mene, ki sem jim s svojim pisanjem zagotovo povzročila dodatno bolečino – le odgovarjal za smrt njihovih hčera. Zavašnik, skrajni čas je.

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije