Komentar Gordane Stojiljković: Otroka v tujo varno hišo

Družina palestinskega begunca, v kateri je šest otrok, od tega so trije mladoletni, živi v Ljubljani, starejši otroci in starši delajo, mladoletni obiskujejo šolo, vsi pa razumejo in tudi govorijo slovenski jezik. Njihova kalvarija v Sloveniji se je začela pred enim letom, ko je slovenska nevladna organizacija danes 14-letno hčerko brez vednosti staršev in brez vseh dokumentov odpeljala na jug Italije. Oče trdi, da pod pretvezo, saj so njega prijavili za nasilje v družini, in da gre enostavno za ugrabitev mladoletnega otroka. Zaplet je nastal, ko je ena od delavk nevladne organizacije, ki je družino spremljala od prihoda v našo državo, policiji kar sama prevajala iz arabščine, čeprav jezika ne pozna, prav tako ni sodna tolmačka, da bi njeni prevodi vzdržali.

Čeprav so družinski člani opozarjali in pisali na uradne institucije, da ne drži, da bi bil oče nasilen, je obveljal za nasilneža, in to kljub sodni odločbi, da je v bistvu otrokov skrbnik. Dejstvo je, da družina hčerke in sestre že eno leto ni ne videla ne slišala, v Italiji so jo vodili pod drugim imenom in naj bi končala v domu za mladoletnike. Zgodba je najmanj nenavadna, zato se sprašujem, zakaj je slovenska nevladna organizacija deklico pred domnevnim nasiljem umaknila tisoč kilometrov stran, če pa imamo v Sloveniji ducat lokacij, kjer bi jo lahko namestili? Zakaj se slovenski nevladni organizaciji zdi ogrožena le 14-letnica, ne pa tudi 16 in 10 let stara otroka?

FOTO: Kieferpix/gettyimages

Če je oče nasilen, zakaj ne sme o svojem otroku nič vedeti niti njena mama? Tako pa kljub vsem prijavam in ovadbam – na policijo, tožilstvo, CSD – že celo leto ne vedo, kje in kako je deklica. Glede na to, da je imela ena od delavk te iste nevladne organizacije enoletno razmerje z očetom, si bom dovolila namigniti, da gre morda za kakšno maščevanje. Ali pa samo nagajanje. Dejstvo pa je, da imajo otroci, tudi ko so nameščeni v alternativno oskrbo, še vedno pravico do ohranjanja stikov s starši. Ta pravica je priznana v skladu z zakonom za človekove pravice, saj so po mnenju sodišča za človekove pravice stiki med starši in otroki temeljni del družinskega življenja.