Komentar Gordane Stojiljković: Podkupnina

Občasno me kljub 25-letnemu novinarskemu delu kakšna stvar ne le preseneti, temveč povsem vrže iz običajnega kolesja. Tako mi je prejšnji teden situacija s člankom, v katerem sem popisala očitke, ki jih skupina delavcev iz BiH anonimno očita svojemu delodajalcu, dvignila plafon. Delodajalec, ki po svojih financah sodi med slovensko elito, se je oglasil na telefonsko številko, predstavila sem se kot novinarka, za kateri medij delam, in mu pojasnila, kaj me zanima. Govorila sva natančno 16 minut, čeprav sem mu takoj ponudila možnost, da mu pošljem vprašanja po mejlu.

Pridobila sem pojasnila uradnih institucij, kot so policija, delovni inšpektorat, finančna uprava in drugi. In ko smo ga ravno želeli objaviti, je prek odvetnika poslal dopis, v katerem zatrjuje, da sva govorila »neformalno« in da nič od povedanega ne smem uporabiti v članku. Naj poudarim: tisti trenutek, ko se predstavim kot novinarka, so vprašanja formalna. Pika. Vso krivdo za prijavo delavcev, čeprav mi je v »neformalnem« razgovoru kar nekaj očitkov potrdil kot »posledico zmede na tem področju«, zaradi česar se je celo samoprijavil na Fursu in pljunil 200 jurjev, s čimer se je izognil kazenskemu pregonu, je prevalil na svojo bivšo bejbo. Zagrozil je s tožbo, kot je to doletelo kolega, ki si je »drznil« dregniti vanj, kar ni nič neobičajnega. To počnejo vsi, ki imajo denar in menijo, da so zaradi tega nedotakljivi.

No, kar pa me je dokončno razkačilo, pa so njegove »zanesljive informacije«, po katerih mi je bila za objavo članka »ponujena velika vsota denarja«. V vseh teh letih sem od malih ljudi velikokrat slišala vprašanje, ali morajo za objavo kaj plačati. Ne, ni treba. To je moja služba, moje delo. Tudi kave, ko se srečujem z ljudmi, so moj strošek, ki si ga odtrgam od svoje plače. Čeprav bi višina honorarjev novinarskega dela terjala drugo kolumno, pa mi še nihče do zdaj ni ponudil nobene podkupnine. In to, da mi en tip s prepolnimi žepi očita nekaj, čemur verjetno sam več kot očitno sledi, pa je višek vsega. A če misli, da sem/smo odstopila/i od namere, da opozorim/o javnost, kako ravna s svojimi zaposlenimi, se prekleto moti.