Komentar Gordane Stojiljković: Raje v rejništvo kot k očetu
Izpod Nanosa prihaja zgodba o tem, kako je lahko nekdo primeren starš za enega otroka, medtem ko mu to pravico sodišče – na podlagi mnenja CSD – za mlajšega otroka odreka. Naj povemo, da ima mama duševne težave in ji je bilo zaradi tega skrbništvo nad otrokoma odvzeto.
A dejstvo je, da je skrbništvo nad otrokoma odvzeto tudi očetu, po njegovem mnenju zato, ker je prestar, saj je že v pokoju, čeprav se sam čuti povsem sposobnega za vzgojo svojih otrok. Poudarja namreč, da je to njegova druga družina in da je svoje otroke iz prvega zakona čisto spodobno spravil h kruhu.
A čeprav mu je skrbništvo odvzeto, pa ne sodišče ne CSD očitno nimata nobenih pripomb, da že nekaj let, očitno nezakonito, čisto lepo skrbi za svojega sina, ki je vzoren dijak zadnjega letnika srednje šole. 72-letnik si že nekaj let prizadeva, da bi pod svoje okrilje dobil nazaj svojega mlajšega otroka, ki ga je CSD namestil v rejniško družino.
Čeprav mu je skrbništvo za hčerko odvzeto, pa ne sodišče ne CSD nimata pripomb, da že nekaj let čisto lepo skrbi za svojega sina.
Na CSD pravijo, da to ni nič nenavadnega in da sodišča presojajo koristi za vsakega otroka posebej. Ker sem tudi sama mama, se mi zdi nepojmljivo – razen v primeru hudega zanemarjanja ali nasilja –, da se pristojnim organom zdita vzgoja in odraščanje v tuji družini primernejša kot življenje v lastni družini, pa čeprav morda malo bolj skromno.
Ne pomagajo niti pričevanja starejšega otroka, da si želi živeti skupaj s sorojencem, ne pomagajo niti zagotovila očetovih že odraslih otrok, da bi mu vedno priskočili na pomoč, če bi jo morda potreboval. Ne, uradne institucije se kot pijanec plota držijo njegovega prvega odziva ob situaciji, ko so njegovo nekdanjo partnerico odpeljali na psihiatrijo, oziroma pomisleka, ali bi to pri svojih letih zmogel.
To je tako zabetonirano v glavah uradnih institucij, da odklanjajo prav vsako možnost, da bi mlajši otrok zaživel znotraj svoje sicer okrnjene, pa vseeno matične družine. Minevajo leta, otrok odrašča, oče ga vidi enkrat na teden za nekaj ur, njegov boj za skrbništvo nad mlajšim otrokom pa je vse bolj podoben boju z mlini na veter. In čeprav si tega želi tudi mlajši otrok, njegovo mnenje ni vredno piškavega oreha.
