Komentar Gordane Stojiljković: Ženski mesec

Za nami ni le najlepši mesec, ki naznanja pomlad in sonce in toplino in brstenje in novo življenje, temveč tudi najbolj ženski mesec v letu, ki vsako leto znova na plan privabi razmisleke o vlogi ženske v družbi, feminizmu, femicidu, pravicah in krivicah. Seveda je za opozarjanje na dosežke ženskega spola in našo vrednost skozi zgodovino primeren prav vsak dan, pa vendar smo hvaležne, da lahko v marcu praznujemo tako dan žensk kot materinski dan.

Ob materinskem dnevu sem tako sedela s prijateljico, ko je iz nje z vso grozo planilo, da je ugotovila, da niso moški tisti, ki bi se kot pijanec plota držali sveta, ukrojenega po moškem koraku, temveč smo ženske tiste, ki vzdržujemo ta patriarhat. In nisem ji mogla ugovarjati. Čeprav so nas polna usta besed, kako smo enakopravne in enakovredne, je prva stvar večine žensk, ki jih poznam – pozor, večina nas opravlja intelektualno delo –, da po opravljenem osemurnem delovniku doma najprej zavihtijo kuhalnico, da lahko naši potomci in partnerji napolnijo svoje želodčke.

Ne glede na to, za kakšno delo smo bile poklicane, je skrb za družino na prvem mestu. In zadnje čase se vse manj sprašujem, kakšna partnerica sem – vem, ja, narobe –, vse večkrat pa, kako dobra mama sem. Sem opravila domačo nalogo? Kaj bi lahko storila drugače? Sem dobra ali slaba mama? Ali sem ga kje polomila tako močno, da bo imela moja potomka zaradi tega kakšne posledice?

Pred leti me je presenetila izjava hrvaškega terapevta, ki je izrekel zame enega bolj legendarnih stavkov. Po njegovi definiciji je dobra tista mama, ki je tudi sama dobro. Tako enostavno je to. Če je mama srečna, zadovoljna, ljubljena, se počuti varno in vredno, potem v družini vse štima. A ker nismo robotke, seveda nismo v najboljši koži ves čas.

Vsekakor se tolažim z dejstvom, da otroka vzgajam tako, kot najbolje znam in zmorem. Svoja pričakovanja mi je uspelo znižati na minimum, ponosna pa sem, da od mene nikoli ne sliši graje na nespoštljiv način in da nikoli ne grajam otroka, temveč predvsem njegova po večini le nespametna dejanja. Ker edinega recepta, ki bi ga v resnici potrebovali vsi, ki imamo otroke, kako biti dober starš, pač ni.