NA EKS

Komentar Izaka Koširja: Apokalipsa

Kot družba smo doživeli hud padec in jasno je, da se bomo zelo težko pobrali.
Fotografija: Jedrski znanstveniki opozarjajo, da človeštvo še nikoli ni bilo bližje lastnemu uničenju. FOTO: NEEDPIX.COM
Odpri galerijo
Jedrski znanstveniki opozarjajo, da človeštvo še nikoli ni bilo bližje lastnemu uničenju. FOTO: NEEDPIX.COM

V zadnjih letih, ko Zemlja diha že na škrge, lahko iz različnih smeri slišimo, da se, če ne bomo hitro ukrepali, bliža konec sveta. Je slednji bolj povezan z nevidno destrukcijo, ki jo v obliki okoljskega onesnaževanja ljudje množično izvajamo vsak dan, zaradi česar bomo umirali počasi, a mučno, ali nam bolj preti jedrska vojna, ki nas bo z zemeljskega obličja zradirala čez noč?

Ob tem ne moremo zanemariti niti obstranskih uničevalcev, ki kvarijo stanje družbenega duha – sovražni govor namreč še nikoli ni bil tako razširjen, nestrpnost, predsodki in diskriminacija pa spominjajo na raven vzdušja, ki je vladalo v nacistični Nemčiji v tridesetih letih prejšnjega stoletja. To pa je bilo obdobje, ki nas je pahnilo v drugo svetovno vojno.

Zmaga Donalda Trumpa v ZDA je v imenu »svobode govora« številnim skupinam in posameznikom dala dodaten zagon pri napadih na soljudi, podobno se s ponovnim vzponom skrajne desnice dogaja tudi v Evropi. Ideje, ki sta jih zagovarjala Adolf Hitler in Benito Mussolini, danes v nekaterih delih družbe znova postajajo sprejemljive. Kot družba smo doživeli hud padec in jasno je, da se bomo zelo težko pobrali. Ogrožene so tudi marsikatere težko priborjene človekove pravice. Korakamo nazaj, prihodnost pa je vse prej kot svetla.

K črnogledim napovedim so svoj lonček zdaj pristavili tudi jedrski znanstveniki, ki so opozorili, da človeštvo še nikoli ni bilo bližje lastnemu uničenju. Desetletja star mednarodni simbol neprofitne organizacije Bulletin of Atomic Scientists s sedežem na Univerzi v Chicagu, ki ga je leta 1945 ustanovila skupina uglednih znanstvenikov, med katerimi sta bila tudi Albert Einstein in J. Robert Oppenheimer, letos namreč kaže 89 sekund do polnoči.

Polnoč na tako imenovani uri sodnega dne predstavlja hipotetično globalno katastrofo, glasilo Bulletin of Atomic Scientists pa vsako leto januarja poda mnenje o tem, kako blizu je svet tej katastrofi, kar je predstavljeno s številom minut ali sekund do polnoči. Jedrski znanstveniki svojo oceno podajo na podlagi spremljanja groženj, ki jih povzroča človek, in se pri določanju ure osredotočajo na tri glavna področja nevarnosti: jedrsko tveganje, podnebne spremembe in tehnologije.

Uro sodnega dne so leta 1947 ustanovili znanstveniki, ki so sodelovali pri projektu Manhattan, katerega rezultat je bila izdelava prve jedrske bombe v ZDA. Takrat je bila glavna skrb jedrsko orožje, od leta 2007 pa so na vrhu seznama stvari, ki nas najbolj ogrožajo, zlasti podnebne spremembe.

Prvotna nastavitev ure je bila sedem minut do polnoči, od takrat je bila osemkrat prestavljena nazaj in kar osemnajstkrat naprej, nazadnje leta 2023 zaradi vojne v Ukrajini. Najbolj oddaljena od hipotetične katastrofe je bila leta 1991, in sicer 17 minut, letos pa je, kot smo že zapisali, ura z 89 sekundami najbližje polnoči doslej. Tokrat so kot glavne razloge za preplah navedli tudi odstop ZDA od pariškega podnebnega sporazuma in izstop iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

Dotični jedrski znanstveniki so prepričani, da imajo glavno odgovornost pri tem, da svet potisnejo stran od roba prepada, ZDA, Kitajska in Rusija. Naša skupna usoda je torej v rokah največjih. Po mnenju strokovnjakov pa nas mora skrbeti tudi zlonamerna uporaba umetne inteligence, ki med drugim potencira grožnje na področju dezinformacij in tako še dodatno briše meje med resnico in lažjo. Nič dobrega se nam ne piše. Vso srečo, svet!

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije

Spletna mesta Dela d.o.o. uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?


Potrjujem vse Sprejmem nujne Več informacij