NA EKS

Komentar Izaka Koširja: V imenu resnice

Srečo imamo, da sprememb zaenkrat (!) ne bodo uveljavili v Evropski uniji.
Fotografija: Zuckerberg, težak 218 milijard dolarjev, je ponovno odprl vrata lažnim novicam. FOTO: ANTHONY QUINTANO/WIKICOMMONS
Odpri galerijo
Zuckerberg, težak 218 milijard dolarjev, je ponovno odprl vrata lažnim novicam. FOTO: ANTHONY QUINTANO/WIKICOMMONS

Dogaja se povsem blizu nas. Pravzaprav se dogaja tudi nam, saj smo vsi rezidenti spleta in družbenih omrežij. Škodo, ki jo bo povzročil dotični ukrep, bomo začutili šele čez nekaj let. A takrat bo že prepozno.

Pred časom so številne organizacije pritiskale na družbena omrežja, naj nekaj ukrenejo glede razpihovanja lažnih novic, saj so platforme, kot so Facebook, Instagram, TikTok in X (nekdanji Twitter), postale greznica dezinformacij.

Nekatere aplikacije so prošnje upoštevale ter uvedle posebna sita, ki so vsaj nekoliko zajezila tako imenovane fake news. Vsega kakopak ne, saj živimo v dobi, v kateri je digitalnih smeti preveč, zatorej se mora vsak uporabnik družbenih omrežij sam informirati do točke, da zna raziskati oziroma preveriti, ali je novica, ki jo je prebral, lažna ali resnična.

Meta, spletni velikan, ki ima pod nadzorom največje spletno omrežje Facebook ter Instagram, ki imata skupaj več kot pet milijard (!) dejavnih uporabnikov, je takrat uvedla tako imenovani »fact checker«, ki je s pomočjo umetne inteligence in tudi posebnih skupin strokovnjakov, lociranih v posameznih državah, preverjal dejstva iz objav, ki so se pojavljale na prej omenjenima mobilnima aplikacijama.

S tem je Meta pokazala nekaj dobre volje v boju proti dezinformacijam, ki so bile v kar nekaj primerih med drugim uspešne tudi pri manipulacijah z volitvami. Nadzorniki družbenih omrežij bi lahko kakopak na tem področju naredili še mnogo več, a jim ni (bilo) v interesu, saj se teorije zarot, v katere verjame vedno več uporabnikov, množijo kot gobe po dežju, spletnim korporacijam pa dišijo zgolj denar, moč, nadzor in zbiranje osebnih informacij o uporabnikih. Slednje brezplačno ponujamo kar sami, in to vsakokrat, ko se prijavimo v svoje profile. Splet danes o nas ve več kot tajne službe, dokaz za to so algoritmi, ki nas držijo v milnem mehurčku ter nam ponujajo svet, sešit po naši meri.

To poglavje smo tokrat ponovno odprli, ker je pred nekaj dnevi odjeknila novica, da se bo Meta (po vsej verjetnosti iz strahu pred sankcijami) prilagodila miselnosti novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki stavi na domnevno »svobodo govora«, četudi ta vključuje sovražni govor, diskriminacijo in lažne novice.

V imenu tako imenovane resnice in (lažne) svobode je namreč prvi mož Mete Mark Zuckerberg naznanil, da na družbenih omrežjih Facebook in Instagram v ZDA odslej ne bo več preverjanja dejstev. Srečo imamo, da sprememb zaenkrat (!) ne bodo uveljavili v Evropski uniji (EU), a glede na to, kam drvi svet, si ne oddahnimo prehitro. Odkar nas povezujejo družbena omrežja, splet tako ali tako briše fizične meje med državami – vsi se kuhamo v istem loncu (in temperatura je iz leta v leto višja).

Meta je torej v ZDA končala sodelovanje z zunanjimi sodelavci, ki so preverjali objave ter jih po potrebi označevali kot zavajajoče ali lažne. Ob tem je še celo Zuckerberg sam priznal, da bodo uporabniki na platformah posledično videli več škodljivih vsebin, za prijavljanje teh pa se bodo zanašali na (so)uporabnike same. V pojasnilu odločitve je poudaril, da je to cena, ki jo morajo plačati, saj da so bili tisti, ki so preverjali dejstva, politično »preveč pristranski«. S tem se je jasno priključil Trumpu, ki resne medije z dolgoletno tradicijo označuje za »fake news« – predvsem tiste, ki mu niso naklonjeni.

V preteklosti so bili odnosi med Trumpom in Zuckerbergom precej napeti. Po vdoru Trumpovih podpornikov v kongres leta 2021 so Trumpov račun na Facebooku in Instagramu celo začasno blokirali. Zdaj pa bo imel ameriški predsednik očitno vpliv tudi na splet. Žalostno in skrb vzbujajoče.

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije