NA KOŽO
Komentar Jaroslav Jankoviča: 101 kolesar
Kolajne naših olimpijcev dolgoročno ne bodo popravile porazne slike fizične kondicije otrok in mladostnikov.
Odpri galerijo
FOTO: Christian Hartmann Reuters
Uspehi naših športnikov v Tokiu navdušujejo vse generacije Slovencev. Toda bojim se, da kolajne Savška, Rogliča in drugih dolgoročno ne bodo popravile porazne slike fizične kondicije osnovnošolcev in mladostnikov. Študija izpred nekaj let je namreč pokazala, da so sedanji osnovnošolci v teku na 600 metrov v povprečju za kar 16 sekund slabši, kot smo bili denimo mi v osemdesetih. Da ne govorimo o tem, kako so v času koronavirusa, ko so ostali doma, skrb vzbujajoče pridobili težo in postali povsem neaktivni.
Če pogledamo trenutno tabelo medalj po državah, smo s štirimi na visokem 13. mestu, takoj za bogato Nizozemsko in Kanado, in daleč pred najbogatejšimi državami na svetu: Švico, Novo Zelandijo, Irsko, Avstrijo. Kako je to mogoče? Pričakovali bi, da bi prav v teh državah, kjer ljudje zlahka zaslužijo po trikrat več kot pri nas in je država urejena, vlagali v medalje. Pa očitno ni tako. Spomnim se zgodbe izpred let o mladi izjemni švicarski osemstometrašici Aniti Wireman, ki je nastopila tudi na prestižnem mitingu v domačem Zürichu.
Obiskovala je visoko šolo, kjer je isti dan dopoldne pisala test, in prosila je za odlog. Odgovor ravnatelja je bil neusmiljen. Atletika je lepa, a zjutraj najprej v šolo pisat test.
Lahko da bomo po uspehih Rogliča in Pogačarja malo več kolesarili, a do pomladi se bomo naveličali, čeprav je kolesarjenje dostopno. Na divje vode ne bomo šli, ker je prezahtevno, čeprav eden največjih užitkov, kar si jih lahko zamišljamo.
Na Nizozemskem, kjer ljudje masovno kolesarijo, sem le redko videl debelega človeka, na rekreacijo dajo zelo veliko. Toda v mojem času je bila rekreacija po telovadnicah za mularijo zastonj. Kdor ni imel smuči, jih je dobil v šoli, kar je danes nepojmljivo. V gimnaziji smo tudi tekli na smučeh. Danes jih v sedmem razredu osnovne šole smuča morda pet. Znanka, učiteljica telovadbe s Štajerske, mi je povedala: »Za na smučanje na bližnje Pohorje ne napolnimo niti kombija!«
Ne vem, zakaj so se mladostniki v tem času športno polenili, je pa država ob vseh medaljah zagotovo pozabila na njih.
Kolajne naših olimpijcev dolgoročno ne bodo popravile porazne slike fizične kondicije otrok in mladostnikov.
Če pogledamo trenutno tabelo medalj po državah, smo s štirimi na visokem 13. mestu, takoj za bogato Nizozemsko in Kanado, in daleč pred najbogatejšimi državami na svetu: Švico, Novo Zelandijo, Irsko, Avstrijo. Kako je to mogoče? Pričakovali bi, da bi prav v teh državah, kjer ljudje zlahka zaslužijo po trikrat več kot pri nas in je država urejena, vlagali v medalje. Pa očitno ni tako. Spomnim se zgodbe izpred let o mladi izjemni švicarski osemstometrašici Aniti Wireman, ki je nastopila tudi na prestižnem mitingu v domačem Zürichu.
Obiskovala je visoko šolo, kjer je isti dan dopoldne pisala test, in prosila je za odlog. Odgovor ravnatelja je bil neusmiljen. Atletika je lepa, a zjutraj najprej v šolo pisat test.
Lahko da bomo po uspehih Rogliča in Pogačarja malo več kolesarili, a do pomladi se bomo naveličali, čeprav je kolesarjenje dostopno. Na divje vode ne bomo šli, ker je prezahtevno, čeprav eden največjih užitkov, kar si jih lahko zamišljamo.
FOTO: Christian Hartmann Reuters
Na Nizozemskem, kjer ljudje masovno kolesarijo, sem le redko videl debelega človeka, na rekreacijo dajo zelo veliko. Toda v mojem času je bila rekreacija po telovadnicah za mularijo zastonj. Kdor ni imel smuči, jih je dobil v šoli, kar je danes nepojmljivo. V gimnaziji smo tudi tekli na smučeh. Danes jih v sedmem razredu osnovne šole smuča morda pet. Znanka, učiteljica telovadbe s Štajerske, mi je povedala: »Za na smučanje na bližnje Pohorje ne napolnimo niti kombija!«
Ne vem, zakaj so se mladostniki v tem času športno polenili, je pa država ob vseh medaljah zagotovo pozabila na njih.
