NA KOŽO
Komentar Jaroslava Jankoviča: Fleksarica, paprika in med
Gospa v trgovini ni delovala, kot da bo polagala ploščice, je bila pa očitno zelo skrbna gospodinja.
Odpri galerijo
Ko sem stal nekje sredi mesta pred semaforjem in dihal vroč zrak poletnega dne, temperatura se je povzpela na 34 °C, mi je na mobilca priletelo sporočilo, kaj vse naj prinesem iz trgovine. Nujne prehrambne artikle, od kruha, mleka, jogurta, sira, solate, mineralne vode ...
Res sem se napotil v enega diskontnih marketov, ki so po Sloveniji v zadnjih letih zrasli kot gobe po dežju. A treba je priznati, da je blago cenovno dostopno, edina nerodna reč je, da je lahko na isti polici, dolgi pet metrov, zloženo električno orodje za keramičarje, vodovodarje, elektrikarje, denimo fleksarica, baterijski vrtalni stroj, izvijači in škatla z različno dolgimi vijaki, malo naprej pa ženske rutice, sponke za lase in nogavice. Še malo naprej so bile v mrežasto košaro natlačene poletne kratke hlače, pol metra dalje pa različne kreme.
Ne vem, zakaj dajejo skupaj in mešajo artikle, ki ne gredo skupaj, praviloma bi moral za vse našteto v pet različnih trgovin. Pa sem pozabil omeniti, da je na koncu kolone polic stal pralno-sušilni stroj, nanj pa je bila prislonjena dobra gradbena lestev z vsemi predpisanimi certifikati, po kateri bi lahko splezal pet metrov visoko.
Mimo je prišla gospa in spretno premetavala kratke poletne hlače, očitno je kupovala za moža. V košarici pa je imela naloženo fleksarico, kozarec medu in vrečico paprike.
Srečal sem pilotke, pred mesecem dni sem spoznal avtomehaničarko, pred dvema pa mizarko, ki je izdelovala pasje ute in s tem preživljala družino. Vsi poklici so za oba spola, piloti so mi priznali, da so pilotke zaradi ženske skrbne narave boljše od njih. Gospa v trgovini ni delovala, kot da bo polagala ploščice, je bila pa očitno zelo skrbna gospodinja, poklic, ki smo ga v Sloveniji povsem zanemarili in mu ne priznamo posebnega statusa.
Gospodinja v Nemčiji pa prihrani za pol plače samo s tem, da natančno ve, kje in kdaj kupovati najcenejše blago. Če bi primerjali gospodinjski strošek mesečne košarice za štiričlansko družino ene in druge trgovine, tržnice ... bi bili šokirani, kako velike razlike bi nastale. Še vedno pa ne vem, zakaj dajo skupaj na polico spajkalnik, spodnjice, lak za nohte in čips. Zato, da je vse pri roki, pa menda prav tako zato, da včasi kupimo tudi tisto, česar v resnici ne potrebujemo.
Gospa v trgovini ni delovala, kot da bo polagala ploščice, je bila pa očitno zelo skrbna gospodinja.
Res sem se napotil v enega diskontnih marketov, ki so po Sloveniji v zadnjih letih zrasli kot gobe po dežju. A treba je priznati, da je blago cenovno dostopno, edina nerodna reč je, da je lahko na isti polici, dolgi pet metrov, zloženo električno orodje za keramičarje, vodovodarje, elektrikarje, denimo fleksarica, baterijski vrtalni stroj, izvijači in škatla z različno dolgimi vijaki, malo naprej pa ženske rutice, sponke za lase in nogavice. Še malo naprej so bile v mrežasto košaro natlačene poletne kratke hlače, pol metra dalje pa različne kreme.
Ne vem, zakaj dajejo skupaj in mešajo artikle, ki ne gredo skupaj, praviloma bi moral za vse našteto v pet različnih trgovin. Pa sem pozabil omeniti, da je na koncu kolone polic stal pralno-sušilni stroj, nanj pa je bila prislonjena dobra gradbena lestev z vsemi predpisanimi certifikati, po kateri bi lahko splezal pet metrov visoko.
Mimo je prišla gospa in spretno premetavala kratke poletne hlače, očitno je kupovala za moža. V košarici pa je imela naloženo fleksarico, kozarec medu in vrečico paprike.
Srečal sem pilotke, pred mesecem dni sem spoznal avtomehaničarko, pred dvema pa mizarko, ki je izdelovala pasje ute in s tem preživljala družino. Vsi poklici so za oba spola, piloti so mi priznali, da so pilotke zaradi ženske skrbne narave boljše od njih. Gospa v trgovini ni delovala, kot da bo polagala ploščice, je bila pa očitno zelo skrbna gospodinja, poklic, ki smo ga v Sloveniji povsem zanemarili in mu ne priznamo posebnega statusa.
Gospodinja v Nemčiji pa prihrani za pol plače samo s tem, da natančno ve, kje in kdaj kupovati najcenejše blago. Če bi primerjali gospodinjski strošek mesečne košarice za štiričlansko družino ene in druge trgovine, tržnice ... bi bili šokirani, kako velike razlike bi nastale. Še vedno pa ne vem, zakaj dajo skupaj na polico spajkalnik, spodnjice, lak za nohte in čips. Zato, da je vse pri roki, pa menda prav tako zato, da včasi kupimo tudi tisto, česar v resnici ne potrebujemo.
