NA KOŽO
Komentar Jaroslava Jankoviča: Otroci imajo roke gor
Učiteljice v šoli otroke učijo, naj na prehodu za pešce mahajo voznikom.
Odpri galerijo
Tudi tega sem se naposlušal o varni poti otrok v šolo, kako moramo zlasti vozniki na cesti paziti na otroke. Da ne govorim o vsakoletnem marketinškem razglašanju, kako bodo varnostniki in policisti na dan začetka šole okoli 1. septembra poskrbeli za varno pot otrok v šolo.
Resda so tisti dan modri poleg rumenih rutic bolj vidni in res se čuti, da je prvi dan šole. A že naslednji dan gre vse po starem. Vozniki ne ustavljajo(mo) pred prehodom za pešce, po naselju vozimo celo 20 km/h več, kot bi smeli, na križiščih nestrpno izsiljujemo in trobimo. Prometna vzgoja, kakršna koli že je, je slaba, saj nima učinka.
Oni dan sem se zvečer peljal po lokalni cesti v prestolnici in na pločniku ob prehodu za pešce opazil dva otročaja na kolesih, ki sta mahala z rokami. Razumel sem, da mahata staršem ali babici preko ceste, v zadnjem trenutku sem pomislil, da morda mahata meni, da bi bila bolje vidna, da bi ju prej opazil.
Drugi dan sem preveril in učiteljice v šoli otroke resda učijo, naj na prehodu za pešce mahajo voznikom, in res sem ju prej opazil, kot bi ju sicer. A o tej novi varnostni gesti otrok, ko prečkajo cesto, nisem nikjer ne prebral ne slišal. Kot kaže, se gremo spet na pol. Tako kot glede varnostnih pasov v avtomobilu. Praviloma se privezujemo, a tu in tam še preberem, da umrli voznik v avtomobilu ni bil privezan. Vseskozi pa opažam, da otroci na šolskih avtobusih praviloma niso privezani! Še več, včasih sedijo po trije na dveh sedežih, stojijo, se igrajo na prehodu in podobno.
Pred nekaj leti smo z družino kolovratili po Danski, v nekdanje kraljevo mesto Roskilde smo se peljali z avtobusom. Ko sta otroka sedla na prve sedeže, je šofer vstal in ju lastnoročno pripel s pasom. Ko smo prečkali ceste na prehodih, so vozniki ustavljali 30 metrov pred zebro.
Po avtocestah Skandinavije nisem videl niti enega, da bi ob omejitvi denimo 90 km/h vozil 110 km/h. Pomislil sem, kako so severnjaki ozaveščeni. Pa me je znanka hitro popravila: »Ne, ne, morda ne gre za to, kar misliš. Pred meseci so me na avtocesti dobili, ko sem peljala 93 km/h, prekoračila sem za tri kilometre, in plačala kazen 1000 evrov. Če bi peljala 95 km/h, bi plačala 3000.«
Resda so tisti dan modri poleg rumenih rutic bolj vidni in res se čuti, da je prvi dan šole. A že naslednji dan gre vse po starem. Vozniki ne ustavljajo(mo) pred prehodom za pešce, po naselju vozimo celo 20 km/h več, kot bi smeli, na križiščih nestrpno izsiljujemo in trobimo. Prometna vzgoja, kakršna koli že je, je slaba, saj nima učinka.
Oni dan sem se zvečer peljal po lokalni cesti v prestolnici in na pločniku ob prehodu za pešce opazil dva otročaja na kolesih, ki sta mahala z rokami. Razumel sem, da mahata staršem ali babici preko ceste, v zadnjem trenutku sem pomislil, da morda mahata meni, da bi bila bolje vidna, da bi ju prej opazil.
Drugi dan sem preveril in učiteljice v šoli otroke resda učijo, naj na prehodu za pešce mahajo voznikom, in res sem ju prej opazil, kot bi ju sicer. A o tej novi varnostni gesti otrok, ko prečkajo cesto, nisem nikjer ne prebral ne slišal. Kot kaže, se gremo spet na pol. Tako kot glede varnostnih pasov v avtomobilu. Praviloma se privezujemo, a tu in tam še preberem, da umrli voznik v avtomobilu ni bil privezan. Vseskozi pa opažam, da otroci na šolskih avtobusih praviloma niso privezani! Še več, včasih sedijo po trije na dveh sedežih, stojijo, se igrajo na prehodu in podobno.
Učiteljice v šoli otroke učijo, naj na prehodu za pešce mahajo voznikom.
Pred nekaj leti smo z družino kolovratili po Danski, v nekdanje kraljevo mesto Roskilde smo se peljali z avtobusom. Ko sta otroka sedla na prve sedeže, je šofer vstal in ju lastnoročno pripel s pasom. Ko smo prečkali ceste na prehodih, so vozniki ustavljali 30 metrov pred zebro.
Po avtocestah Skandinavije nisem videl niti enega, da bi ob omejitvi denimo 90 km/h vozil 110 km/h. Pomislil sem, kako so severnjaki ozaveščeni. Pa me je znanka hitro popravila: »Ne, ne, morda ne gre za to, kar misliš. Pred meseci so me na avtocesti dobili, ko sem peljala 93 km/h, prekoračila sem za tri kilometre, in plačala kazen 1000 evrov. Če bi peljala 95 km/h, bi plačala 3000.«
