Komentar Jerneja Suhadolnika: Angleški mediji izgubljajo ugled
Pred nekaj dnevi je del evropske (nogometne) javnosti pograbil »novico« znanega britanskega tabloida Daily Mail, da dve struji znotraj Evropske nogometne zveze bijeta »državljansko vojno«. Prva pod vodstvom Aleksandra Čeferina da želi spremeniti statut Uefe z namenom, da bi lahko leta 2027 kandidiral za četrti mandat predsednika, in druga, ki temu nasprotuje. Vodil naj bi jo glavni blagajnik organizacije, Anglež David Gill.
»Novica« potrjuje in razkriva marsikatero značilnost današnje dobe. Prvič, v sodobnem času vsesplošne viralnosti, popolne spletne povezljivosti in vsestranske dostopnosti vsaka bombastična vest ekspresno postane neustavljiva. »Vsi« jo bodo povzeli, »nihče« ne bo objavil morebitnega demantija ali popravka. Podobno je bilo v tem primeru: novica je najhitreje zaokrožila po Angliji, Španiji in nekaterih slovenskih medijih, ki simpatizirajo z isto politično stranko.
To je bilo logično in vsaj delno pričakovano, iz Anglije in Španije namreč prihaja devet od dvanajstih ustanoviteljev t. i. superlige – nekateri tuji lastniki angleških klubov so se tedaj gotovo umaknili iz projekta s kislim izrazom na obrazu –, ena od slovenskih strank pa se boji morebitnega vstopa Čeferina v politiko.
Drugič, težko je verjeti, da tudi slavni angleški mediji – rumeni Daily Mail so povzeli tudi BBC, Times in Guardian – postajajo vse bolj navijaški in vse manj verodostojni. Čeferinu namreč omogoča vnovično kandidaturo že obstoječi statut Uefe, kar lahko preveri vsak pismeni Zemljan. Eden od členov statuta (22.) določa, da je število mandatov predsednika in drugih članov izvršnega odbora Uefe omejeno na tri, eden od členov (69.) pa, da to ne velja za mandate izpred 1. julija 2017. Grosupeljčan je prvič šokiral nogometno Evropo 14. septembra 2016, leta 2027 bo torej končal svoj drugi mandat predsednika Uefe od možnih treh.
To je to. Bolj bode v oči nekaj drugega. Objava razkriva opazno živčnost nekaterih struktur in lobijev v evropskem nogometu pred sodbo Sodišča evropske unije v Luksemburgu v primeru superliga proti Uefi. Če gre verjeti virom s sodišča, naj bi to izreklo sodbo v četrtek, 21. decembra, po njej bi se moralo nato ravnati tudi sodišče v Madridu. Pri slednjem so vložili tožbo proti Uefi in Fifi trije preostali člani t. i. superlige, Real Madrid, Barcelona in Juventus, slednji je pozneje – po odstopu Andree Agnellija – resda izrazil željo po izstopu iz nepriljubljenega kartela.
Pri vsem skupaj ni šlo za prvo tovrstno potezo Angležev in Špancev: tamkajšnji mediji so denimo le en teden prej »razkrili« že podpisani dogovor med Uefo in vlado Združenih arabskih emiratov o prodaji finala lige prvakov v ZAE, po katerem bi Uefa iztržila 2,4 milijarde evrov. Ena od finalnih tekem LP bi morala biti do leta 2030 organizirana v Abu Dabiju. To ne bi bilo nujno slabo, če bi bilo res, interes za organizacijo finala LP (ali zaključni turnir četverice) izkazujejo tudi v ZDA, na staro celino bi
Pojasnilo angleških in španskih medijev ob objavi omenjenih dveh »novic«, le zadnjih v dolgi vrsti manipulativnih prispevkov v letu 2023? Uefa naj bi se bala vsebine sodbe evropskega sodišča iz Luksemburga. To je malo verjetno – upoštevaje vse dogodke, od kazni prejšnji upravi Juventusa, nerešljivih težav Barcelone in njenega predsednika Joana Laporte, ki je prišel po milost celo na Brnik, do brezpogojne podpore, ki so jo v tem primeru izrazile Uefi najpomembnejše evropske politične inštitucije.
