Komentar Jožeta Splichala: Strast in zaupanje v Novice

Slovenske novice praznujejo 30. obletnico. Čas za praznovanje jubileja ne bi mogel biti bolj neprimeren, a izbirati si ga ne moremo. Živimo pač tukaj in zdaj: sprti in lažnivi politiki, avtokratska oblast ter pandemija virusa so nas zamrznili v mehurček, v katerem bolj ali manj vdano čakamo na boljše čase, ki jih ni in kar nočejo priti.


Pred tremi desetletji se nam je vse zdelo veliko lepše; na evforičnem osamosvojitvenem valu so nekaj tednov pred dnevom, ko so bile dovoljene sanje, zajadrale Slovenske novice, časopis, kakršnega v deželi pod Alpami pred tem nismo poznali, tabloid, ki so ga v naslednjih desetletjih mnogi poskušali kopirati in preseči, a ni nikomur uspelo. Po nekaj tednih je bila Slovenija sredi osamosvojitvene vojne, tako država kot naš časnik sta jo na srečo preživela brez hujših prask. Novice so v začetku kobacale kot dojenček, a so se kmalu krepko postavile na noge in v naslednjih letih postale najbolj bran in najbolj prodajan časnik v državi, v zlatih letih z več kot 400.000 bralci in več kot 100.000 prodanimi izvodi na dan.

Sorazmerno maloštevilno ekipo Novic je gnala ustvarjalna strast, bila je 24 ur na preži: tako strast bralci prepoznajo in cenijo. Z leti so se izgubljale nekatere iluzije: Slovenija ni postala druga Švica, kot smo upali, tehnološki razvoj, ki je ustvaril nove medije, in še kaj drugega sta močno spremenila bralne navade ljudi (še posebno mladih generacij). Naklade tiskanih izdaj časopisov in tudi knjig so začele strmo padati skoraj brez izjem in po vsem svetu. Slovenski mediji, tudi Novice, niso izjema.

V časih, ko so politiki vse plitvejši in neinteligentnejši, toliko bolj potrebujemo vse pametnejše časopise. Danes samo strast do pisanja niti za Slovenske novice ni dovolj, vse bolj sta pomembni poglobljenost in preiskovalnost. Odkrivati in pisati je treba resnico, ne uravnoteženost, ki je v Sloveniji tako moderna. Novinarjem vrnitev h koreninam ne more škoditi; dramatično nujni so odgovori na že malo pozabljenih šest klasičnih novinarskih K: kdo?, kaj?, kdaj?, kje?, (za)kaj?, kako?. Res pa je, da je tudi o njih mogoče spraševati in jih iskati strastno, tako kot je bilo vseh 30 let v navadi pri Slovenskih novicah.

Za dolgo življenje bo časopis, ki ga držite v rokah, razen strasti piscev potreboval predvsem zaupanje vas, bralcev. Zaupanje je v teh nelepih časih pravzaprav najbolj pomembno. Če boste svojim Novicam zaupali vsaj tako, kot zdaj Slovenci zaupajo gasilcem in medicinskim sestram, potem se ni bati, da ne bi slavili novih obletnic. Upam, da bodo te prišle v prijetnejših okoliščinah, a da bodo takrat Slovenske novice še vedno najbolj bran in prodajan slovenski časnik.