Komentar Lare Paukovič: Cena idile
Božične večere s širšo družino že nekaj let preživljamo pri babici. A praznovanja so se skozi čas nekoliko spremenila. Babica ima danes častitljivih 97 let in če je, najbrž rekorderka v količini življenjske energije, še pred štirimi leti nekaj dni pred božičem skrbno pekla potico, na božični večer pa na mizo postavila praznični pogrinjek in krožnike, nadevane z vsem, kar bi si človek želel v prazničnem hladnem bifeju, danes tega ne zmore več, pravzaprav je sreča, da smo sploh lahko izpeljali praznovanje.
Delo smo si tako, enako kot lansko leto, razdelili vsi udeleženi: vsak je prinesel nekaj dobrot, mizo pa smo pripravili »na približno«, s poudarkom na funkcionalnosti oziroma na tem, da nam je uspelo nanjo zložiti vso prineseno hrano. Kljub kolektivnemu trudu je bila, jasno, videti veliko manj estetsko kot tedaj, ko jo je še pripravljala babica, a se nismo preveč sekirali, ne nazadnje je ob božiču najbolj važna dobra družba, kajne?
Kljub vsemu me je sprememba okoliščin praznovanja, ki je zame, odkar sem odrasla, v resnici izgubilo nekaj čara, napeljala na razmišljanje o tem, kako je v ozadju božičnih idil iz naše preteklosti (če zdaj govorim v imenu celotne generacije) skoraj vedno ženska, ki je v rokah držala vse niti: babica, mama, teta ali družinska prijateljica, ki je sama pripravila hrano in dekoracijo za deset, petnajst ali celo dvajset ljudi.
Vsem prisotnim se je zdelo samoumevno, da so se stvari kar pojavile na mizi, ne razmišljajoč, koliko ur svojega prostega časa je neka ženska vložila v to, da je pričarala čarobno vzdušje. In družine, kjer ženska ni želela prevzeti tega bremena, božičnega praznovanja navadno pač niso imele. Danes moram o tem, za kaj vse je treba poskrbeti, da bo božični večer uspešen, razmišljati tudi sama, čeprav imam srečo, da mi izdatno pomaga partner – ki je številne ženske, sploh starejših generacij, nimajo.
Srbski instagram profil Kritički, ki objavlja razmišljanja o spolu, je ob božiču pripravil serijo objav z naslovom »Praznična atmosfera obstaja zaradi neplačanega dela žensk«. Po njihovih podatkih ženske globalno opravijo okoli 75 % neplačanega gospodinjskega dela, ki se med prazniki znatno poveča. To običajno obsega rutinska dela, na primer pripravo hrane za člane gospodinjstva in goste, mentalno delo, kamor spada planiranje, in čustveno delo, denimo odvračanje pozornosti od vsakdanjih problemov, da bi se ohranilo tako imenovano praznično vzdušje.
Da o kupovanju in zavijanju daril za otroke, kar ravno tako večinoma opravijo ženske, sploh ne govorimo. Tovrstni prizori so pogosti tudi v popkulturi: knjigah, videospotih, sploh pa božičnih filmih, v katerih ženske različnih generacij zaradi vse organizacije, ki pritiče božiču, pogosto doživljajo mini živčne zlome.
K sreči vse več moških v moji generaciji (in upam, da ne samo v mojem mehurčku) svojim partnerkam z veseljem odvzame del ali celo večino bremena – poskrbijo za praznične nakupe, prevzamejo pripravo večerje ... Še vedno pa so ženske v večini primerov zadolžene za načrtovanje celotne slike oziroma vsega, kar božični večer, dan ali kateri koli drugi praznik potrebuje, da bi tekel gladko. Če ste torej imeli srečo, da ste se za božič lahko samo usedli za mizo, pred vami pa so se naenkrat čudežno znašle ogromne količine hrane in pijače, je najmanj, kar lahko naredite, to, da jim – četudi zatrjujejo, da v pripravah na božič uživajo – poveste, kako zelo cenite njihovo delo.
