Komentar Lare Paukovič: Dobri ali slabi?
Je več ljudi dobrih ali slabih? Vprašanje je gotovo preveč kompleksno, da bi terjalo le kratek odgovor. Je pa dejstvo, da prej opazimo tiste slabe reči. Tudi sama se v kolumnah hote ali nehote pogosteje osredotočam na negativne kot na dobre plati človeške narave. Po Sloveniji nam trenutno ne manjka primerov solidarnosti in sočutja, sploh ne danes, to kolumno namreč pišem na dan solidarnosti, a glej ga, zlomka, ven skačejo ravno tisti, ki bi radi bogateli na račun tragedij, ki v vsem vidijo politične zarote in podobno.
Tudi ljudi, ki ne verjamejo v klimatske spremembe, ki še zdaj mislijo, da so nam s covid cepivom vsadili čip in podobno, v resnici ni spet tako veliko. A občutek, da kot družba nazadujemo, da nam gre vse slabše, očitno ni tako redek in ima, vse kaže, celo ime: iluzija moralnega upada. Kot te dni piše eden slovenskih portalov, sta se raziskovalca z ameriške univerze Columbia odločila preveriti, koliko resnice je v tej kolektivni presoji.
V reviji Nature sta letos junija objavila raziskavo z naslovom Iluzija moralnega upada, v kateri dokazujeta, da so ljudje v najmanj 60 državah po svetu prepričani o nazadovanju družbene morale in da so bili o tem prepričani že vsaj zadnjih 70 let. A da se stanje slabša, po njunih ugotovitvah ne drži – razlog za izkrivljeno dojemanje je v pesimističnem gledanju na sedanjost, hkrati pa v idealiziranih spominih na preteklost.
Negativni dogodki v sedanjosti hitreje pritegnejo našo pozornost (kar pomislite, zakaj hitreje kliknete na kroniko kot na pozitiven intervju s človekom, ki na svojem področju žanje uspehe) in neki prevarant, ki se ob poplavah okorišča z nesrečo ljudi, nam bo kakopak hitreje vzel vero v človeštvo kot sto ljudi, ki na terenu nesebično pomagajo popolnim neznancem. Po drugi strani smo očitno naravnani tako selektivno, da vse negativno hitreje pozabimo in preteklost, ovita v kopreno sladke nostalgije, se zdi lepša ter prijaznejša – sploh pa smo bili takrat mlajši in je bilo vse boljše.
Edino, kar se je v zadnjih desetletjih spremenilo, je to, da so slabe plati človeške narave hitreje vidne zaradi družbenih omrežij, ki so dala glas vsakemu posamezniku. Teorije zarote tako hitreje pridejo do izraza, ravno tako politični ekstremisti, pa sovraštvo in homofobija. Vendar so tudi družbena omrežja polna prijetnih podob in presunljivih ter navdihujočih vsebin.
Po tiktoku na primer krožijo prisrčne serije fotografij s pripisom »Trenutki, ki vam bodo povrnili zaupanje v človeštvo«. Na fotografijah sta med drugim osnovnošolska prijateljčka, ki sta si omislila enako pričesko, »da ju učiteljica ne bi mogla razlikovati«, četudi je en temnopolt, drugi pa belec, fant, ki po plažah pobira odpadke, moški, ki si je pred smrtjo v bolnišnici zaželel še zadnje pivo s svojimi sinovi, ki so se vsi zbrali okoli njegove postelje in nazdravili njegovemu življenju, učiteljica, ki je med pandemijo spremenila svoj kombi v prenosno učilnico in se vozila na oddaljena območja poučevat otroke z avtizmom, deček, ki si je kljub zbadljivkam vrstnikov pustil dolge lase, da bi jih daroval otrokom z rakom, profesor, ki je čuval otroka študentke, da je ta lahko v miru odpisala izpit, pa še in še. Le znati jih moramo poiskati in jim pustiti, da odplaknejo naš pesimizem.
