Komentar Lare Paukovič: Nedolžna razvada?
Na zabavi ste, in kot je v navadi, se je na balkon ali teraso zgrnilo nekaj ljudi, da bi prižgali cigareto. Samo da so ljudje, ki kadijo klasične cigarete, zdaj zelo verjetno v manjšini – preostali iz žepov in torbic vlečejo svoje véjpe, elektronske cigarete. Privlačna oblika, različni prijetni okusi, od jabolka, gozdnih sadežev in aloje vere, pa še prepričanje, da je vejpanje veliko manj škodljivo kot kajenje cigaret: vse to je pripeljalo do tega, da so se, vsaj če se malo ozrem naokoli po svoji širši družbi, vejpi neverjetno razpasli. Da imaš v torbici vejp, je postalo tako normalno, kot če imaš žvečilne gumije ali robčke, in to celo pri ljudeh, ki so prej kadili zelo redko oziroma samo ob posebnih priložnostih.
Za kaj sploh gre? Dejstvo je, da zdravstvena politika poskuša vedno bolj omejevati porabo tobačnih izdelkov, zato se morajo ponudniki teh znajti drugače. Danes poznamo tako imenovane ajkose (IQOS), ki so še vedno bolj podobni klasičnim cigaretam kot elektronskim in jih ameriška zvezna agencija za hrano in zdravila ni odobrila kot manj škodljive za zdravje, saj kadilec še vedno vdihava tobak, le da ga segreje z elektronsko nadzorovanim grelnikom, ter dva tipa elektronskih cigaret, z nikotinom in brez njega. Kot navaja NIJZ, je elektronska cigareta izdelek, v katerem baterija segreva posebno tekočino, da se spremeni v aerosol, ki ga nato uporabnik vdihuje. Aerosol, ki nastaja med kajenjem elektronske cigarete, je viden kot fina meglica. Glavne sestavine tekočine za elektronske cigarete so nikotin, vlažilci oziroma topila in arome, njihov osnovni namen pa je, da uporabnik v telo dobi nikotin, a so torej na voljo tudi tekočine brez te snovi, ki so namenjene predvsem vdihavanju aerosola z aromami.
Elektronske cigarete so na trgu prisotne približno deset let, njihova ponudba in sestava pa se zelo hitro spreminjata, zato je težko presoditi, kakšni so realni učinki na zdravje. Juul je bil nekaj časa najbolj znan ponudnik e-cigaret v ZDA, dokler se ni izkazalo, da imajo lahko njegovi izdelki hude, tudi usodne posledice za pljuča, sploh pri mladih, ki so predstavljali velik delež njihovih uporabnikov. Predvsem pri tej skupini so se začele pojavljati nepojasnjene pljučne bolezni, celo kapi. Na to, da se bodo dolgoročni učinki vejpanja verjetno pokazali šele pozneje, opozarjajo tudi različne zdravstvene organizacije. Gotovo pa je, da vsebujejo določene rakotvorne in zdravju škodljive snovi, iz tujine so znani tudi primeri, ko so vejpi nenadoma eksplodirali in povzročili hude poškodbe, opekline, v najmanj enem primeru celo smrt.
A kar je tisto, zaradi česar bo treba te izdelke nekako regulirati oziroma v najslabšem primeru popolnoma omejiti, sta njihova privlačnost in dostopnost za najstnike, skorajda otroke. Prav že omenjeni Juul se je zaradi dejstva, da so bili mladi primarna ciljna skupina pri oglaševanju njihovih e-cigaret, znašel na sodišču in dolguje zveznim državam New York, Kalifornija in drugim skupno približno 462 milijonov dolarjev. Tudi v Sloveniji se starost, pri kateri otroci dostopajo do e-cigaret, nevarno niža, ponekod jih poskušajo že dvanajst- do trinajstletniki, sploh so jim všeč take z okusom sladkorne pene ali logotipom Hello Kitty. Morda ne bi bilo slabo, če bi jih sčasoma dovoljevali na recept samo za tiste, ki po letih kajenja iščejo prijaznejšo alternativo tobaku (in kjer je, priznajmo si, škoda že narejena).
