Komentar Lare Paukovič: Nekaj normalnih
Kar se tiče oglasov, me zadnje čase res nič več ne more presenetiti. Od šokantnih plakatov Daj ga v usta, ki so jih obsodili tako rekoč vsi, ki v oglaševalski srenji kaj pomenijo, pa naročnik, znana slovenska gurmanska franšiza, očitno ni trznil, dokler ni v prid pritožbam razsodilo tudi oglaševalsko razsodišče, do toplotne črpalke, ki so jo seksistično primerjali s popolno snaho, ali plakata za vrtni center oziroma »urejanje vrta«, ki namiguje na žensko spolovilo.
Oglas, ki ga imajo ta hip vsi v zobeh, začuda ni povezan s poceni namigi na spolnost ali seksizmom, za kar sem bila skoraj prepričana, da smo to v oglaševanju že presegli, pač pa – z elitizmom. Gre namreč za oglas za stanovanja v prestižni ljubljanski soseski Schellenburg, ki se očitno ne prodajajo tako hitro, kot bi si vodilni želeli. Tako so v vseh večjih medijih zakupili prostor za oglas, na katerem je fotografija zvoncev z izmišljenimi priimki (dr. Car, odv. Fakin, prof. Možgan, Kralj in Papež), spodaj pa na veliko piše: »Prostor je še za nekaj normalnih.« Ja, tudi smeško je vključen. Besedilo nato vabi k nakupu »še zadnjih nekaj stanovanj različnih kvadratur in leg po izrednih cenah, ne zamudite odlične priložnosti«.
Prostor je še za nekaj normalnih? Kaj natanko naj bi to pomenilo? Če zdaj poskušam stopiti v čevlje snovalca tega genialnega oglasa in predpostavljati, da v osnovi ni imel slabih namenov, ampak da živi v nekem premožnem mehurčku, kjer ni stika z realnim svetom, lahko oglas razumem nekako v smislu: »Mogoče Schellenburg res deluje kot elitna soseska s samimi zdravniki, odvetniki, poslovneži in slavnimi osebami, ampak ni, sprejemamo tudi čisto normalne ljudi! Pridi k nam!«
To je sicer popolnoma skregano z logiko, soseska se namreč že od začetka oglašuje kot nadstandardna, poleg tega je investitor Jože Anderlič na otvoritvi sam povedal, da narod potrebuje elito, saj je brez nje, saj veste, amorfna gmota. Ampak kaj drugega bi pa lahko imeli v mislih s to normalnostjo? Ljudi z normalnimi priimki (nekateri so oglas razumeli tudi kot nestrpen, saj so vsi priimki slovenski)? Normalnimi kot z dovolj kapitala, da si nakup lahko privoščijo in razumejo vrednost nadstandardnih sosesk? Vse ostale razlage se slišijo milo rečeno bizarne in kot neposredno posmehovanje trem četrtinam ljubljanskega prebivalstva.
Ampak že če ostanemo pri tej prvi razlagi, je oglas še vedno huda brca v temo. Schellenburg je namreč že od začetka precej kontroverzna soseska. Pa ne zato, ker »se v Sloveniji ne sme izstopati« ali »Slovenci ne prenesemo uspeha,« ampak ker je ravno sosesk za »uspešne« zadnje čase ogromno in Schellenburg je nekako krona vseh njih, primanjkuje pa stanovanj za tiste druge. Dejansko – normalne. Ki imajo težave z najemninami, nerazumevajočimi najemodajalci, obroki kredita, ki se jim plače ne usklajujejo z inflacijo, ki že najdejo primerno stanovanje zase, potem pa jim ga pred nosom spelje nekdo s kupom gotovine, ki se sprašujejo, kako to, da je življenje v mestu, kjer živijo od rojstva, kar naenkrat postalo tako drago. Zato je to z normalnostjo pravzaprav – posmehovanje par excellence.