Komentar Lare Paukovič: Odrezana (po)roka
Drama okoli Sebastiena Abramova je nekaj tako bizarnega, da če ne bi obstajala, bi si jo morali izmisliti.
Odpri galerijo
Julija Adlešič FOTO: IGOR MALI
Afera Odrezana roka je te dni dobila nov vrhunec: Sebastien Abramov je na sodišču soobtoženki, dekletu Juliji, ki naj bi si na njegovo pobudo načrtno odrezala roko, da bi ji pripadel približno milijon evrov zavarovalnine, obljubil, da se bo poročil z njo. »Redko so sodne dvorane tako polne ljubezni in romantike. 'Julija, poročil se bom s tabo, ker te imam najraje na svetu,' je Sebastien Abramov z varne razdalje dahnil usodni da svoji partnerici Juliji Adlešič in ji tako obljubil svojo roko v zakon,« smo lahko prebrali v medijih. Pri Juliji in Sebastienu ima besedna zveza »obljubiti roko«, če smo malo cinični, dvojni pomen: Julija je Sebastienu roko očitno »obljubila« že prej, ko naj bi jo žrtvovala za zavarovalnino, ki bi paru omogočila, da obogati – ali to pomeni, da bo zdaj tudi sama lahko s Sebastienovo roko počela, kar bo želela? Ga bo še ona prepričala, da si jo poskuša odrezati?
Kdo ve, mogoče bi pa v drugo šlo rado. Za tiste, ki ne veste, o čem govorim (čeprav dvomim): afera Odrezana roka je stara malo več kot eno leto. Marca lani je v medijsko krajino zarezala zgodba o 21-letnem dekletu Juliji Adlešič, ki naj bi si po prepričevanju fanta Sebastiena Abramova (prej Sebastijana Colariča) in njegovih staršev z motorno žago odrezala roko, dogodek pa poskušala prikazati kot nesrečo. Fant jo je pred tem življenjsko in nezgodno zavaroval pri petih zavarovalnicah, kar pomeni, da bi v primeru tako hude poškodbe, kot je odrezana roka, prejela več kot milijon evrov zavarovalnine. A policisti in kriminalisti so posumili, da v resnici ni šlo za nesrečo, sploh ker sta osumljenca le nekaj dni po nesreči na vseh petih zavarovalnicah podala zahtevke za izplačilo zavarovalnine. Mediji so pisali celo, da naj bi si Julija po operaciji, s katero so ji roko prišili nazaj, to tiščala v led, da bi ji odmrla, nato pa se vrnila k zdravniku, češ da nekaj ni v redu. Od takrat sta Julija in Sebastien v sodnem postopku, javnost pa se kratkočasi z ugibanjem, kdo vse je v resnici vpleten v goljufijo in ali je Julija zmanipulirana ali pa tudi sama podobna Sebastienu; komentiranjem Julijinih modnih kombinacij, v katerih se pojavi na sodišču, in brskanjem po Sebastienovi preteklosti.
Abramov/Colarič ima na svojem renomeju namreč že kar nekaj madežev: zaradi svojega življenja na veliki nogi – v diskotekah naj bi zapravil tudi po 30.000 na noč – naj bi bil ves čas v dolgovih; v sporu naj bi bil z albansko mafijo, posedoval in uporabljal je orožje in ne nazadnje: med čiščenjem puške naj bi »po nesreči« ustrelil nekdanje dekle Saro Veber; okoliščine dogodka niso bile nikoli dokončno pojasnjene. Kako je incident razložil Juliji, sploh glede na to, da naj bi se z njo zapletel že v času, ko je bil še s Saro, si lahko samo predstavljamo. Drama okoli Sebastiena Abramova je nekaj tako bizarnega, da če ne bi obstajala, bi si jo morali izmisliti. Še filmi in romani težko tekmujejo s tem – tudi napete in rahlo solzave zgodbe, kakršna je Rebeka Daphne Du Maurier, ki dejansko ima določene podobnosti z dogajanjem. Glavna junakinja, sramežljivo mlado dekle, se zaljubi v skrivnostnega, karizmatičnega, spoštovanega gospoda de Winterja.
Preseli se v njegovo graščino, kjer je vsepovsod še prisoten duh njegove prejšnje žene Rebeke, tragično umrle v nesreči. Junakinja niti ne pomisli, da bi de Winter lahko imel kaj pri tej smrti, večinoma se ukvarja samo s tem, da nikoli ne bo dorasla družabni lepotici Rebeki. A sčasoma se dokoplje do spoznanja, da je Rebeko ubil de Winter in njeno smrt prikazal kot nesrečo, ker ni mogel prenesti, da ga je varala. Tudi Abramov naj bi, če gre verjeti nekaterim neuradnim informacijam, Saro ustrelil zato, ker naj bi vedela za nekatere njegove goljufije in naj bi mu grozila, da ga bo zapustila. Nazaj k Rebeki: junakinja romana je po pogovoru z de Winterjem tako trdno prepričana, da je Rebeka negativka in da si je zaslužila umreti, pa četudi nasilne smrti, da pristane na to, da bo de Winterju krila hrbet ne glede na vse. Zanjo je pomembno le to, da mož ljubi njo, ne Rebeke. Bi si zaradi njega odrezala roko? Najbrž. Tako kot Abramovu krije hrbet Julija. Ob tem pa ji je nedvomno všeč še pozornost javnosti, ki jo dobiva kot glavna akterka najbolj čudaškega incidenta iz črne kronike zadnjih let. Še bolje, kot če bi se prijavila v kakšen resničnostni šov. Mogoče se pa kdaj bo – še prej pa upamo na film o tem primeru.
Kdo ve, mogoče bi pa v drugo šlo rado. Za tiste, ki ne veste, o čem govorim (čeprav dvomim): afera Odrezana roka je stara malo več kot eno leto. Marca lani je v medijsko krajino zarezala zgodba o 21-letnem dekletu Juliji Adlešič, ki naj bi si po prepričevanju fanta Sebastiena Abramova (prej Sebastijana Colariča) in njegovih staršev z motorno žago odrezala roko, dogodek pa poskušala prikazati kot nesrečo. Fant jo je pred tem življenjsko in nezgodno zavaroval pri petih zavarovalnicah, kar pomeni, da bi v primeru tako hude poškodbe, kot je odrezana roka, prejela več kot milijon evrov zavarovalnine. A policisti in kriminalisti so posumili, da v resnici ni šlo za nesrečo, sploh ker sta osumljenca le nekaj dni po nesreči na vseh petih zavarovalnicah podala zahtevke za izplačilo zavarovalnine. Mediji so pisali celo, da naj bi si Julija po operaciji, s katero so ji roko prišili nazaj, to tiščala v led, da bi ji odmrla, nato pa se vrnila k zdravniku, češ da nekaj ni v redu. Od takrat sta Julija in Sebastien v sodnem postopku, javnost pa se kratkočasi z ugibanjem, kdo vse je v resnici vpleten v goljufijo in ali je Julija zmanipulirana ali pa tudi sama podobna Sebastienu; komentiranjem Julijinih modnih kombinacij, v katerih se pojavi na sodišču, in brskanjem po Sebastienovi preteklosti.
Abramov/Colarič ima na svojem renomeju namreč že kar nekaj madežev: zaradi svojega življenja na veliki nogi – v diskotekah naj bi zapravil tudi po 30.000 na noč – naj bi bil ves čas v dolgovih; v sporu naj bi bil z albansko mafijo, posedoval in uporabljal je orožje in ne nazadnje: med čiščenjem puške naj bi »po nesreči« ustrelil nekdanje dekle Saro Veber; okoliščine dogodka niso bile nikoli dokončno pojasnjene. Kako je incident razložil Juliji, sploh glede na to, da naj bi se z njo zapletel že v času, ko je bil še s Saro, si lahko samo predstavljamo. Drama okoli Sebastiena Abramova je nekaj tako bizarnega, da če ne bi obstajala, bi si jo morali izmisliti. Še filmi in romani težko tekmujejo s tem – tudi napete in rahlo solzave zgodbe, kakršna je Rebeka Daphne Du Maurier, ki dejansko ima določene podobnosti z dogajanjem. Glavna junakinja, sramežljivo mlado dekle, se zaljubi v skrivnostnega, karizmatičnega, spoštovanega gospoda de Winterja.
Preseli se v njegovo graščino, kjer je vsepovsod še prisoten duh njegove prejšnje žene Rebeke, tragično umrle v nesreči. Junakinja niti ne pomisli, da bi de Winter lahko imel kaj pri tej smrti, večinoma se ukvarja samo s tem, da nikoli ne bo dorasla družabni lepotici Rebeki. A sčasoma se dokoplje do spoznanja, da je Rebeko ubil de Winter in njeno smrt prikazal kot nesrečo, ker ni mogel prenesti, da ga je varala. Tudi Abramov naj bi, če gre verjeti nekaterim neuradnim informacijam, Saro ustrelil zato, ker naj bi vedela za nekatere njegove goljufije in naj bi mu grozila, da ga bo zapustila. Nazaj k Rebeki: junakinja romana je po pogovoru z de Winterjem tako trdno prepričana, da je Rebeka negativka in da si je zaslužila umreti, pa četudi nasilne smrti, da pristane na to, da bo de Winterju krila hrbet ne glede na vse. Zanjo je pomembno le to, da mož ljubi njo, ne Rebeke. Bi si zaradi njega odrezala roko? Najbrž. Tako kot Abramovu krije hrbet Julija. Ob tem pa ji je nedvomno všeč še pozornost javnosti, ki jo dobiva kot glavna akterka najbolj čudaškega incidenta iz črne kronike zadnjih let. Še bolje, kot če bi se prijavila v kakšen resničnostni šov. Mogoče se pa kdaj bo – še prej pa upamo na film o tem primeru.
