Komentar Lare Paukovič: Samo za izbrance
Zemlja ponuja dovolj, da zadovolji vse potrebe, ne pa tudi pohlepa vsakega človeka, se glasi citat, ki ga internet pripisuje Mahatmi Gandhiju. A kjer je denar, veliko denarja, je hitro tudi pohlep. To skoraj univerzalno pravilo vsakič znova pride do izraza v različnih političnih aferah.
Se še spomnite zadeve hitri testi? Na vrhuncu pandemije koronavirusa jih je država kupila od podjetja Majbert Pharm. Lastnika podjetja sta bila Klemen Nicoletti in Alan Amadej Eferl, poslovni partner pa Luka Lah, vsi trije znani predvsem po tem, da so ljudi nategovali z lažnimi kriptoprojekti in da na družbenih omrežjih objavljajo posnetke svojega do skrajnosti napihnjenega luksuznega življenja in nasvete za investiranje.
Govorilo se je, da so posel dobili s pomočjo povezav s politikom Jankom Jenkom, najbolj bizarno pri vsej zgodbi pa je bilo to, da je morala država začetek testiranja zamakniti za en dan, profesionalni fantje testov namreč niso pravočasno dostavili. Imeli so pomembne opravke, zabavo na Dunaju, zatem pa so jim odpovedali polet z zasebnim letalom, saj so nanj brez predhodnega dovoljenja nalepili svojo nalepko. Skoraj pričakovano so se tudi testi kasneje izkazali za nezanesljive, posel je pod drobnogled vzel Nacionalni preiskovalni urad in med drugim ugotovil, da so vpleteni z njim nezakonito pridobili 1,2 milijona evrov premoženjske koristi.
Zdaj pa javnost zaposluje afera sodna stavba. Za zapuščeno in razpadajočo zgradbo, ki jo je njen prejšnji lastnik pred petimi leti kupil za dva milijona evrov, je ministrstvo za pravosodje plačalo skoraj osem. Preplačali naj bi jo za vsaj enkrat, odgovarjati zaenkrat ne želi nihče. Podjetnik, ki je prejšnjemu lastniku posodil denar za nakup, si je kmalu po uspešnem poslu kupil razkošno jahto.
Odlično gre tudi družini Klemna Žiberta, generalnega sekretarja stranke Socialni demokrati, ki je, vse kaže, eden glavnih akterjev v aferi. Njegovemu očetu je ena od slovenskih bank denimo kljub starosti nedavno odobrila 1,3 milijona kredita, da si je lahko kupil prestižno stanovanje v palači Schellenburg. Pri kreditu naj bi po poročanju nekaterih medijev pomagala trenutna državna sekretarka na ministrstvu za finance, vpletena tudi v afero sodna stavba. Žibertov oče je nekaj let prej kupil novogradnjo v ravno tako nadstandardni soseski, njegova mama pa še parcelo v slovenski Istri.
Skupno je družina generalnega sekretarja v zadnjih petih letih pridobila okoli 2 milijona v nepremičninah, pri čemer nobeden od njegovih staršev javno ne prikazuje tolikšnega premoženja niti družina ne velja za posebej premožno. Seveda vsi ti podatki puščajo prosto pot ugibanju, ali so nakupi staršev dejansko nakupi generalnega sekretarja, ki kažejo na sumljivo dogajanje v stranki SD – in, kakopak, korupcijo.
Ni čudno, da se navadni državljani ves čas počutijo izigrane, da so besni in razočarani. Raja vedno potegne kratko, za izbrance pa pravila ne veljajo. Pogoji za kredite se vse bolj zaostrujejo, mladi z nerešenim stanovanjskim vprašanjem so v nerešljivem položaju. A če imaš pravi priimek, pripadaš pravi stranki, imaš vplivne prijatelje tu in tam, očitno mimogrede dobiš, kar ti srce poželi: milijonski kredit, dogovor za biznis, naročilo države pa še in še. Kar tako malo pod mizo, mimo vseh ... koliko časa bomo še tolerirali, da je opisan način delovanja postal skorajda modus operandi v krogih tistih, ki se imajo za nekaj več?
