Komentar Lare Paukovič: Swiftmanija
Če je bilo letošnje poletje v znamenju filma Barbie, je jesen v znamenju dokumentarno-glasbenega filma pevke Taylor Swift, The Eras Tour. Za zvezdnico v šali pravijo, da rešuje ameriško ekonomijo, saj naj bi profit njene še trajajoče koncertne turneje, ki se je začela marca letos, po napovedih finančnih analitikov prihodnje leto presegel milijardo dolarjev.
To pa sploh ni vse: dobička ne prinašajo le prodane vstopnice, temveč tudi »spremljevalni program«: od oblačil in blazin do tematskih posod za pokovko in pijačo, pa tudi vsote, ki jih oboževalci pevke porabijo za nastanitev v kraju, kamor se odpravijo na njen koncert. Ta naj bi generiral skupno približno pet milijard dolarjev dobička, kar pomeni, da je Taylor Swift – po besedah analitika Dana Fleetwoda – ekonomsko močnejša kot petdeset držav skupaj.
Poleg tega, da je odlična glasbenica in tekstopiska, ki v svoja besedila že od začetka kariere kronološko preliva izkušnje mlade ženske iz urbanega okolja, je Taylor Swift očitno tudi marketinški genij. Kako bi namreč drugače prišla na idejo, da poleg koncertne turneje, ki je že sama po sebi popoln hit in kulturni fenomen, lansira še glasbeni film, ki dokumentira to turnejo?
Glede na to, da je film The Eras Tour pravzaprav dokaj zvest posnetek njene turneje z določenimi modifikacijami, ki pritičejo filmu, se nekateri pridušajo, da lahko samo Taylor Swift uspe prepričati oboževalce, da kupijo vstopnice za kinoogled koncerta, ki bi si ga sicer lahko brezplačno ogledali na youtubu – drugi pa pravijo, da je njena poteza pravzaprav revolucionarna, saj najboljši približek obiska koncerta omogoča tudi tistim, ki si zasoljenih vstopnic za The Eras Tour pač ne morejo privoščiti ali pa živijo predaleč od lokacij koncertov.
Oboževalci pevke se tudi za ogled turneje v kinu oblečejo v kombinacije, ki so poklon Taylor; tako kot s(m)o se za ogled filma Barbie oblačili v roza, si nadenejo zapestnice prijateljstva, pokupijo vse kičaste predmete z motivom The Eras Tour, kar jih kinematograf premore, v dvoranah vstajajo s sedežev in plešejo, snemajo projekcijo in tako dalje.
Kaj je razlog za tako neverjetni uspeh te turneje in posledično filma? Tinca Lukan, mlada raziskovalka na fakulteti za družbene vede, ki na tiktoku med drugim analizira internetne in družbene trende, pravi, da gre tako pri filmu Barbie, ki je režiserki Greti Gerwig prinesel titulo največje zaslužkarice med ženskimi režiserkami v zgodovini, kot pri Taylor Swift za to, da oba primera jemljeta ženske resno, jih ne podcenjujeta in jim dajeta glas, poleg tega pa sta pokazala, da obstaja nenasičen trg ponudbe, ki občutke, izkušnje in čustva žensk ter mladih punc jemlje zelo resno.
To se je ne nazadnje nedavno pokazalo tudi pri nas ob navdušenem odzivu na avtofikcijsko knjigo Eve Mahkovic Toxic, ki je točno to – analitičen, prodoren, duhovit izlet v psiho, popkulturna zanimanja in globine mlade ženske, približno vrstnice Taylor Swift (ki je za nameček še njena oboževalka).
Samo upamo lahko, da se bodo počasi opogumile še preostale režiserke, glasbenice, pisateljice ter začele delati umetnost o tem, kar jih iskreno zanima in o čemer razmišljajo, ne visokoletečih izdelkov na podlagi družbenih pričakovanj, ki jih poganja strah, da jih ne bi jemali dovolj resno – in da se bodo znebile prepričanj, da je samopromocija nekaj slabega.
