Komentar Lare Paukovič: To moraš videti!
Prizorišče: facebook ali instagram, odvisno od tega, v katero generacijo spadate. Na svojem profilu ste ravnokar objavili fotografijo z dopusta. Dopustujete na precej popularni turistični destinaciji, recimo, da gre za neko evropsko mesto.
»Ooo, mi smo tudi tukaj, 5 km stran!! A se dobimo?« sprašuje Dejan.
Katja se je prišla pod vašo fotko pozanimat, ali ste obiskali mestni grad, ker gre preprosto za najbolj dih jemajočo znamenitost, in greh je bivati v tem mestu, ne da bi ga obiskali – ko boste že pod gradom, pa preizkusite še lokalno restavracijo XYZ, kjer strežejo okusne domače specialitete.
»ABC – lokal z najboljšimi koktajli v mestu. Verjemi mi, sem bil lani. Zahvali se mi, ko prideš domov!« vam piše Matjaž. Poleg njega so se z imeni čudovitih lokalov in restavracij, kjer strežejo najboljše jastoge/kavo/pico, pofočkali še vsaj trije vaši prijatelji (ali spletni znanci).
Še preden vam uspe odpisati komur koli od njih, se oglasi še Tereza, ki bi rada, da ji iz Sephore – saj veste, praktično v vsakem malo večjem evropskem mestu je mogoče najti to kozmetično multinacionalko, samo v Sloveniji je še ni – prinesete neko maskaro.
Vaše počitnice se tako sprevržejo v lovljenje kljukic. Kar nekaj turističnih točk, domnevno »nujnih« za obisk, ste pred odhodom na svoj seznam vpisali tudi sami – toda zdaj je treba priti še na grad, pa do Matjaževih koktajlov, Terezine maskare, se morda dobiti z Dejanom in njegovo družino, čeprav vam gredo njegovi otroci na moč na živce, obiskati bližnje mesto Z, sicer vam bo gotovo kdo rekel, kako pa to, da tam niste bili ... in počitnice minejo, kot bi mignil. Vi pa ste utrujeni še bolj, kot ste bili, preden ste se nanje odpravili.
V zagovor vsem prijateljem, ki so se oglasili pod vašo fotografijo: verjetno so vam res hoteli dobro. Vsi smo že bili kdaj ta prijatelj. Dobro, mogoče je vmes res kdo, ki mu je povsem vseeno, ali obiščete tisto izjemno restavracijo ali ne, hotel je samo povedati, da je bil tudi on v tem mestu in da je za nameček tam še dobro jedel. A večinoma je to, da z nekom, ki ga poznamo, podelimo pozitivne vtise s svojih potovanj, naraven refleks. Ko zagledamo kraje, kjer smo le pred nekaj meseci ali leti tako prijetno počitnikovali tudi sami, se v nas nekaj zgane in Kristini hitro napišemo, da mora tudi ona tja in tja, da bo lahko podoživela našo pozitivno izkušnjo. Kristina, že tako obupana, ker ji je v pet dni potovanja komaj uspelo stlačiti štiri oglede znamenitosti dnevno, pa nas na tihem preklinja in zavija z očmi.
V tujini so zadnja leta začeli beležiti porast spalnega turizma, kar se mi sploh ne zdi nenavadno. Ponuja ga že kar nekaj destinacij v Veliki Britaniji, ZDA, na Portugalskem pa verjetno še kje. Ja, prav ste slišali – ljudje za ves teden plačajo hotel, apartma ali kar koli že, da se lahko končno dobro naspijo. Nastanitev jim pri tem pomaga s personaliziranimi blazinami, spalno glasbo, meditacijo, masažami, celo menijem, ki naj bi jim pomagal lažje zaspati, in tako dalje. Skoraj prevratniško se je odpraviti na dopust, kjer nihče ničesar ne pričakuje od vas, ni vam treba doživeti in okusiti tega in tega, ampak lahko samo – spite. Iz podobnega razloga se tudi sama po dveh letih poletnega raziskovanja opevanih italijanskih turističnih destinacij na dopust zopet odpravljam na za marsikoga dolgočasen hrvaški otok, ki ga poznam že tako dobro, da mi – k sreči – nihče ne more predlagati ničesar novega.
