Komentar Lovra Kastelica: Brezzobi upornik

Alenka je imela v Palolemu (Goa, Indija) čisto svoje apartmaje in čisto svojo restavracijo ob morju.

Ljubljančanko sem spoznal po golem naključju. In če se ti kaj takšnega zgodi na območju, ki se ponaša s kar milijardo in pol človeških duš, je to vsekakor definicija golega naključja. V mojem primeru pa je bila ta definicija samo še dodatno začinjena, saj sem med brezciljnim tavanjem po dolgi peščeni plaži v resnici najprej srečal starejša Slovenca, ki sta prihajala nasproti, eden pa je v rokah nosil celo kitaro kraškega pršuta. Izkazalo se je, da sta ga prinesla za svojo hčer in da ji je ime Alenka. »Pršut je najino božično darilo!« sta pojasnjevala. Do božiča pa je bilo samo še nekaj ur.

Alenka je pri nas dosegla odlično izobrazbo, nekaj časa pridno delala, potem pa odpotovala v Indijo. V deželi neštetih iskanj in odkritij je potem spoznala Indijca. Zdaj je upravljala in imela čez finance, Raj je kuhal in nakupoval sestavine ter bistvene začimbe, vse to pa dan za dnem tovoril z mopedom. Zdi se mi, da si prav zaradi začimb in vseh tistih vonjav, ki so mi ostale vtisnjene v spominu, lahko prikličem marsikatero, pa čeprav že 14 let staro sliko, na primer, gladine morja, ki je bilo povsem mirno in zato kot naročeno, da se še zadnjič pred polnočnico poženem ter s celim telesom pljusknem vanj.

Že sem naredil nekaj zamahov, potem pa zaslišal – nekaj tako pretresljivo znanega. Zaslišal sem namreč skladbo z naslovom Fairytale of New York, zagotovo najlepšo božično pesem, ki ni tako kraguljčkasto kičasta.

Leta 1987 sta jo prvič zapela Kirsty MacColl in Shane MacGowan, glasbenik, ki je rešil irsko glasbo, legendarni punk-rocker, ki je moč irske ljudske glasbe uspešno prenesel tudi na rockersko sceno. »Pravzaprav smo želeli v ospredje samo potisniti glasbo, ki je imela močne korenine in je bila na splošno močnejša, v sebi pa nosila veliko več resnične jeze in čustev kot pa takratna pop muzika; ta sploh ni bila pop (glasna), pač pa pap (mlačna, kašasta).«

Shane MacGowan, ki je črpal iz literature, mitologije in Svetega pisma, pisal o irski kulturi in irskem nacionalizmu, je pred dnevi umrl. Ob novici o njegovi smrti so se mi oči podobno orosile, kot so se mi takrat, ko sem v plitvini Indijskega oceana zaslišal njegovo Newyorško pravljico.

Tako Shane kot moj brat sta rojena na božič. In prav to pesem sva si z bratom zavrtela na vsako božično jutro. Vsaj 25 jih je bilo. Če kaj, naju še danes povezuje ta pesem; duh brezzobega upornika.