Komentar Lovra Kastelica: Ceste polne tesel

Še nikoli poprej nisem videl toliko tesel, kot sem jih takrat, ko sem se na dan velike Trumpove zmage vračal domov. Seveda je šlo za čisto naključje, gotovo pa sem bil v poplavi zaskrbljujočih ocen, ki so deževale po njegovem triumfu, še toliko bolj pozoren na vsa ta naša protislovja, ki jih po eni strani podžiga protiameriško razpoloženje, po drugi pa uklanjanje ameriškim vrednotam.

Opazil sem tudi dolgo kolono vozil pred šišenskim McDonaldsom. Med čakajočimi na svoj hamburger je bilo (po raziskavi) vsaj 60 odstotkov tistih, ki menijo, da so Američani nastopaški in nasilni kavboji, neolikani, možati nevzgojenci, ki nas bombardirajo s svojo kulturo, se igrajo svetovnega policaja, netijo vojne in se vtikajo v čisto vse.

Smo narod, ki smo dokazano med najbolj sovražno nastrojenimi do ZDA. Bolj jih sovražijo le še Palestinci, Pakistanci, Libanonci, Jemenci, Iračani. Da ZDA ne maramo, je pokazala še ena raziskava, ki pa je ugotavljala, koga bi si želeli, da bi nam v primeru napada priskočil na pomoč. Medtem ko bi večina držav izbrala Ameriko, bi mi – Rusijo. A tudi tukaj bi bili močno protislovni: medtem ko bi nas Rusi branili, bi mi veselo poslušali ameriško glasbo, občudovali njihove filme, hrepeneli po ameriškem načinu potrošništva, ki se kljub naši mržnji do ZDA še najlepše zrcali prav v nabito polnih nakupovalnih središčih.

Čeprav jih ne maramo, smo napeto spremljali tudi njihove zadnje volitve. Tudi nacionalna televizija se jim je posvetila, kot bi šlo za našo prihodnost. Kadar so ruske volitve, je vse skupaj veliko bolj suhoparno.

Večinsko smo stavili na Kamalo Harris, s čimer smo se, kako protislovno, pridružili zahodni Evropi in ne vzhodni, ki je stavila na Trumpa.

Evropski protiamerikanizem vleče svoje korenine iz 19. stoletja, ko je začela Amerika simbolizirati modernizacijo. Kdor se je modernizacije bal, ta ni maral ZDA.

Porast protiamerištva se je v zadnjem času pojavil tudi zaradi tistih struktur, ki so se dokopale do najvišjih položajev in ki so že v mladosti gojile protiameriška občutja. Privzgojili so jim jih tisti, ki tudi po Titovem razkolu s Stalinom leta 1948 niso zmogli dojeti, da smo ostali na zahodu in ne v Varšavskem paktu. »Ko je Sovjetska zveza uvedla sankcije in hotela Jugoslavijo izstradati, je bila za naše preživetje odločilna pomoč ZDA z izdatnimi pošiljkami žita, tehnične in vojaške opreme,« je zapisal Vojko Volk. Tom Ložar pa: »Narodi, ki so prezaposleni z ljubeznijo do lastne dežele, nimajo časa, da bi sovražili druge.«