Komentar Lovra Kastelica: Debela država
Ena izmed držav, ki ima težave z ekonomsko svobodo, je tudi Slovenija. Dol nas tlači predvsem preobsežen državni aparat. Glede na Fraserjevo lestvico najvitkejših držav smo se po zadnjem merjenju povzpeli s klavrnega 156. na nič manj klavrno 148. mesto.
Zakaj smo tako nizko, pove veliko tudi naslednji primer … Sredi lanskega avgusta se je delovna skupina za obravnavo romske problematike sestala na izredni seji, a so sklenili le to, da ustanovijo novo podskupino, še več, le mesec dni pozneje je taista podskupina ustanovila še eno delovno podskupino.
Pri nas se tovrstne službe že od nekdaj množijo. Ko smo spraševali, koliko je v javnem sektorju vseh služb, so nam z ministrstva za javno upravo odgovorili, da podatkov o organizacijski strukturi ne vodijo, občutek smo dobili, da je bil odgovor zgolj olepšana verzija – pojma nimamo.
Zgodovina nas je naučila, da se vsakokratni državni cilji prav pri uradnikih spremenijo vselej tudi v njihove zasebne cilje, v neustavljivo bitko za višje položaje in za ustvarjanje kariere. Če se tega torej ne zavedaš in če res ne veš natančno, kje vse se pasejo tvoji uradniki, potem je jasno, zakaj imamo takšen problem z vitkostjo države.
Od leta 2015 se je javni sektor povečal še za dodatnih 3000 zaposlenih.
Štet smo šli potem sami, porabili čisto preveč časa, potem pa le ugotovili, da ima dežela 19 ministrstev (in še eno brez resorja), 19 kabinetov in 19 sekretariatov, ugotovili smo, da delo ministrstev poganja 77 direktoratov, 68 služb, šest uradov, štirje sektorji ter da je vseh njihovih podpornih služb 199. Če pa k temu prištejemo še 13 vladnih služb, 58 upravnih enot in 41 organov v sestavi, je število vseh organov že krepko čez 300, to pa pomeni, da se je naš državni aparat v primerjavi s tistim pod vladavino Marjana Šarca razrasel že čez vse meje.
Leta 2019 je pod Šarčevo vlado za splošno dobro skrbelo 16 ministrov in 50 direktorjev direktoratov. Ravno v tistem času pa je masa za plače v javnem sektorju tudi prvič pljusknila čez 4 milijarde evrov. Od leta 2010 se je ta zadrževala pri približno treh milijardah in pol. Da je v nekem trenutku ušlo izpod nadzora, pove tudi podatek, da je bila lani ta masa že skoraj 5,8 milijarde!
Četudi pred vsakimi volitvami bodoči oblastniki na ves glas obljubljajo vitek in nepotraten državni aparat, se je od leta 2015 v javnem sektorju zaposlilo približno 3000 novih delavk in delavcev na leto. Lani je v javnem sektorju dobilo plače tako že 190.000 ljudi, to pa je že skoraj četrtina vsega aktivnega prebivalstva.
