NA KOŽO
Komentar Lovra Kastelica: Dediči kavbojevih zlorab
Kar je Američan skuhal, to kolesarstvo še zmeraj požira in plačuje.
Odpri galerijo
Leta 2012 sem si kupil cestno kolo. V letu, ko so Armstronga obtožili sistematične zlorabe dopinga in mu odvzeli vseh sedem zaporednih zmag na Touru, je Tadej Pogačar začel šele dobro trenirati. Kolesarske evforije, kakršno doživljamo danes, tudi zato še ni moglo biti.
Nikoli ne bom pozabil, da mi je pri nakupu priskočil na pomoč sloviti Andrej Hauptman, športnik, ki je zaznamoval samostojno Slovenijo in ki je bil na svetovnem prvenstvu leta 2001 na cestni dirki tretji, na olimpijskih igrah leta 2004 pa peti, kaj tako vrhunskega še ni uspelo nobenemu slovenskemu kolesarju!
Danes opravlja Hauptman dvojno funkcijo: je selektor naše reprezentance, ki bo na olimpijskih igrah v Tokiu že to soboto (ob štirih zjutraj po našem času) poskušala izboljšati njegov 17 let stari dosežek, še več, kot športni direktor je Pogačarju pomagal že do druge zmage na francoski pentlji!
Leta 2000 je ugledni francoski športni dnevnik L’Equipe izključitev treh kolesarjev pred samo dirko komentiral, da se največja kolesarska predstava ne bi mogla začeti slabše.
Zaradi povišane vrednosti rdečih krvničk je bil med trojico izključenih tudi Hauptman. Takrat o tem ni želel govoriti, saj da so na koncu tako ali tako kolesarji edini krivci. Govoriti ni želel niti 15 let pozneje: »Vse skupaj me že utruja. V drugih športih je morda položaj še slabši, zato je najbolje, da se o tem sploh ne pogovarjava.«
Kar je Američan skuhal, to kolesarstvo še zmeraj požira in plačuje. Ker ni zmoglo katarze. Zaradi goljufivega kavboja bo nad dosežki kolesarjev zato še dolgo visela senca dvoma. Tudi Pogi se ne bo znebil Armstrongove dediščine. Da je dedič njegovih zlorab, je pred dnevi povedal kar Lance Armstrong sam: »Všeč mi je, kako kolesari, kako dominira. Takšne reči sem počel tudi sam in to ne bo popularno ...« Tudi njegov zvesti kolesarski oproda George Hincapie je kljub temu, da je Armstrong vse priznal, še vedno očaran nad svojim dolgoletnim kapetanom: »Tadej je pravi morilec na kolesu, takšen, kot si bil ti, Lance!«
Ker ni bilo preloma in katarze, so se bratje na poživilih že vrnili nazaj na položaje. Nisem opazil, da bi se Pogi kategorično ogradil od Armstrongovih izjav. Ker deluje ta še vedno kot mafijski boter iz ozadja, priporočam, naj ga gorenjski volk pošlje čim prej tja, od koder je prišel! V vrhunskem kolesarstvu je bilo namreč čisto premalo samokritike, jasnih in iskrenih izjav.
Prav zaradi te mlačnosti pa je Armstrongov duh, ki opeva prevaro in omerto, preživel in je med kolesarji še vedno tako prisoten. Sploh med amaterskimi!
Kar je Američan skuhal, to kolesarstvo še zmeraj požira in plačuje.
Nikoli ne bom pozabil, da mi je pri nakupu priskočil na pomoč sloviti Andrej Hauptman, športnik, ki je zaznamoval samostojno Slovenijo in ki je bil na svetovnem prvenstvu leta 2001 na cestni dirki tretji, na olimpijskih igrah leta 2004 pa peti, kaj tako vrhunskega še ni uspelo nobenemu slovenskemu kolesarju!
Danes opravlja Hauptman dvojno funkcijo: je selektor naše reprezentance, ki bo na olimpijskih igrah v Tokiu že to soboto (ob štirih zjutraj po našem času) poskušala izboljšati njegov 17 let stari dosežek, še več, kot športni direktor je Pogačarju pomagal že do druge zmage na francoski pentlji!
Leta 2000 je ugledni francoski športni dnevnik L’Equipe izključitev treh kolesarjev pred samo dirko komentiral, da se največja kolesarska predstava ne bi mogla začeti slabše.
Zaradi povišane vrednosti rdečih krvničk je bil med trojico izključenih tudi Hauptman. Takrat o tem ni želel govoriti, saj da so na koncu tako ali tako kolesarji edini krivci. Govoriti ni želel niti 15 let pozneje: »Vse skupaj me že utruja. V drugih športih je morda položaj še slabši, zato je najbolje, da se o tem sploh ne pogovarjava.«
Kar je Američan skuhal, to kolesarstvo še zmeraj požira in plačuje. Ker ni zmoglo katarze. Zaradi goljufivega kavboja bo nad dosežki kolesarjev zato še dolgo visela senca dvoma. Tudi Pogi se ne bo znebil Armstrongove dediščine. Da je dedič njegovih zlorab, je pred dnevi povedal kar Lance Armstrong sam: »Všeč mi je, kako kolesari, kako dominira. Takšne reči sem počel tudi sam in to ne bo popularno ...« Tudi njegov zvesti kolesarski oproda George Hincapie je kljub temu, da je Armstrong vse priznal, še vedno očaran nad svojim dolgoletnim kapetanom: »Tadej je pravi morilec na kolesu, takšen, kot si bil ti, Lance!«
Ker ni bilo preloma in katarze, so se bratje na poživilih že vrnili nazaj na položaje. Nisem opazil, da bi se Pogi kategorično ogradil od Armstrongovih izjav. Ker deluje ta še vedno kot mafijski boter iz ozadja, priporočam, naj ga gorenjski volk pošlje čim prej tja, od koder je prišel! V vrhunskem kolesarstvu je bilo namreč čisto premalo samokritike, jasnih in iskrenih izjav.
Prav zaradi te mlačnosti pa je Armstrongov duh, ki opeva prevaro in omerto, preživel in je med kolesarji še vedno tako prisoten. Sploh med amaterskimi!