NA KOŽO
Komentar Lovra Kastelica: Dežela dinozavrov
Ker nekateri tako slepo verjamejo zarotam, se sodba generaciji naših starih staršev še zdaleč ni končala.
Odpri galerijo
FOTO: Leon Vidic/delo
Raziskava agencije Mediana je v najtežjem obdobju drugega vala pokazala, da kar 32 odstotkov Slovencev ni spoštovalo ukrepov. Glede na to, da za okužbo zadošča le od 10 do 1000 virusov, v 15 minutah pa prenašalec izdiha dva milijona in pol virusov, so bili zaradi takšnega početja grdo kaznovani predvsem tisti, ki so se pravil igre držali.
Prav nobeno nezaupanje v našo demokratično izvoljeno oblast tudi ni imelo opravičila, da se je za ceno lastne svobode ogrožalo življenja drugih. Tako nepomembno je, ali nam vladajo šarci ali janše, tudi če bi prišlo do predčasne zamenjave na vrhu, bi se vselej našla tretjina primitivcev in patološko neempatičnih rojakov: Slovenci smo tako levi kot desni in zato enako krvavi pod kožo.
Ker nekateri tako slepo verjamejo zarotam, se sodba generaciji naših starih staršev še zdaleč ni končala. Zanimivo, da je NIJZ v zadnji raziskavi lociral, da so k zarotam najbolj nagnjeni tisti, ki imajo depresivne motnje.
Da se je tudi v marčevski raziskavi Mediane že spet pojavil enak delež, 32 odstotkov, toliko se jih namreč ne bo cepilo, ni bilo zato nobeno presenečenje. Kakor koli obračamo, statistika vselej izlušči tretjino neodgovornih, nezrelih, neempatičnih, brezbrižnih, ignorantskih in primitivnih.
O čemer je govoril tudi dolgoletni direktor Psihiatrične klinike Bojan Zalar ter opisal psihološki profil tistih, ki nasprotujejo ukrepom: »To so ljudje z višjo stopnjo agresivnosti, impulzivnosti, odsotnostjo empatije, neučljivostjo, primitivizmom, značilnostjo sociopatov in psihopatov.« Dejal je, da sta zanje značilni predvsem nepremišljeno reagiranje in neprilagajanje stresnim okoliščinam: »Tovrstno impulzivno reagiranje je človeku prišlo prav, denimo, v času "dinozavrov" …«
Skrb vzbujajoče je, da tretjina rojakov še vedno živi v nekakšnem jurskem parku, kjer dognanja stroke ne pomenijo prav nič in kjer se vse vrti zgolj okoli lastnega ugodja in preživetja. Tudi zato se preostalim tako slabo piše.
In če k temu dodamo še psihološki portret, pod katerega se je že leta 1994 podpisal psiholog Janek Musek, ki je dokazal, da je slovenski narod sicer nadpovprečno agresiven in uporniški, da pa se kar naprej troši v egoizmu in pomanjkanju čuta za sodelovanje, je več kot na dlani, da se kaj bolje niti nismo mogli izkazati v travmatičnem obdobju epidemije.
Ker nekateri tako slepo verjamejo zarotam, se sodba generaciji naših starih staršev še zdaleč ni končala.
Prav nobeno nezaupanje v našo demokratično izvoljeno oblast tudi ni imelo opravičila, da se je za ceno lastne svobode ogrožalo življenja drugih. Tako nepomembno je, ali nam vladajo šarci ali janše, tudi če bi prišlo do predčasne zamenjave na vrhu, bi se vselej našla tretjina primitivcev in patološko neempatičnih rojakov: Slovenci smo tako levi kot desni in zato enako krvavi pod kožo.
Ker nekateri tako slepo verjamejo zarotam, se sodba generaciji naših starih staršev še zdaleč ni končala. Zanimivo, da je NIJZ v zadnji raziskavi lociral, da so k zarotam najbolj nagnjeni tisti, ki imajo depresivne motnje.
Da se je tudi v marčevski raziskavi Mediane že spet pojavil enak delež, 32 odstotkov, toliko se jih namreč ne bo cepilo, ni bilo zato nobeno presenečenje. Kakor koli obračamo, statistika vselej izlušči tretjino neodgovornih, nezrelih, neempatičnih, brezbrižnih, ignorantskih in primitivnih.
O čemer je govoril tudi dolgoletni direktor Psihiatrične klinike Bojan Zalar ter opisal psihološki profil tistih, ki nasprotujejo ukrepom: »To so ljudje z višjo stopnjo agresivnosti, impulzivnosti, odsotnostjo empatije, neučljivostjo, primitivizmom, značilnostjo sociopatov in psihopatov.« Dejal je, da sta zanje značilni predvsem nepremišljeno reagiranje in neprilagajanje stresnim okoliščinam: »Tovrstno impulzivno reagiranje je človeku prišlo prav, denimo, v času "dinozavrov" …«
FOTO: Leon Vidic/delo
Skrb vzbujajoče je, da tretjina rojakov še vedno živi v nekakšnem jurskem parku, kjer dognanja stroke ne pomenijo prav nič in kjer se vse vrti zgolj okoli lastnega ugodja in preživetja. Tudi zato se preostalim tako slabo piše.
In če k temu dodamo še psihološki portret, pod katerega se je že leta 1994 podpisal psiholog Janek Musek, ki je dokazal, da je slovenski narod sicer nadpovprečno agresiven in uporniški, da pa se kar naprej troši v egoizmu in pomanjkanju čuta za sodelovanje, je več kot na dlani, da se kaj bolje niti nismo mogli izkazati v travmatičnem obdobju epidemije.
