Komentar Lovra Kastelica: Ena morska

Medtem ko se večina človeštva na prenaseljeni Zemlji vsak dan bojuje z revščino, lakoto in smrtjo, je le Elizij tisti otoček, kjer ni nobenega kriminala, nasilja in bolezni. V grški mitologiji je nekje daleč na zahodu, kjer je večna pomlad in prebivajo duše pravičnih, to so sami ljubljenci bogov, heroji in pravičniki.

Nekoč smo letovali na Stenjaku, otočku, ki je še najbližje Brionom, ti pa so bili svojčas elizij, kraj, kjer so lahko letovali samo heroji in pravičniki. Brioni so bili tudi Titov elizij za živali, sploh srn je bilo tedaj veliko. Ker pa jim to rajsko življenje ni bilo več všeč, so se odločile, da zbežijo po najkrajši poti z otoka. Na njem je bila takšna tudi atmosfera, idilična, toda neživljenjska, je opisoval pokojni Jernej Vilfan, otrok najpomembnejših prvoborcev.

Le zakaj bi hotel kdo zbežati iz raja, me je glodalo, in to na nepomembnem Stenjaku, znanem tudi po tem, da je tja pribežalo kar nekaj Titovih srn in drugih živali.

Potem pa sem se spomnil zapisa iz Ljudske pravice, ki je kot naročen za te morske dni … Mala Zlatica Broz je danes prvič zaplavala ne da bi se dotaknila tal. Triletni Slobodan Ranković je tri dni sicer le do členkov brodil po morju, ti, danes pa se je kar sam podal proti globini, dokler mu voda ni prekrila ramen. Miša Šiljegović je star štiri leta, včeraj se je sedemkrat napil morja, enkrat celo skozi nos, pa je vseeno zelo dobro večerjal in spal. Ljiljana Žeželj se je naučila plavati in potapljati: med potapljanjem ima celo odprte oči, pa še štiri ni stara!

Tiste dni avgusta 1953 pa se je pripetilo tudi tole: Jasna Tkalec se je z Milico Dedijer, Borutom Kardeljem in Jernejem Vilfanom, vsi so stari 12 let, podala plavajoč na odprto morje. Na pol poti do svetilnika pa je opazila nekaj, kar je bilo zelo podobno morskemu psu. Čeprav je bil delfin, se je tako prestrašila, da ji je zmanjkalo sape. Še sreča, da so bili tam tudi Milica, Borut in Jernej, ki so priplavali do Jasne ter jo rešili gotove smrti.

Tiste dni je na Brionih letoval tudi Tito. Na splošno se je zelo rad kopal, sončil, veslal ter z motornim čolnom dirkal. Zelo rad je opazoval tudi igro drugih. Zato je z obale tudi jasno videl, kaj se je zgodilo z Jasno in kako tovariško so ji na pomoč priskočili tisti, ki so doživeli njihov elizij, rajski otok herojev in pravičnikov, novega razreda in neskončnih privilegijev, ki pa so potem v poznejših letih že zaradi neskončnega bremena, ki so jim ga naložili starši, kar lepo začofotali.