Komentar Lovra Kastelica: Kmeta na križ


Če bi izvedli referendum, ali smo za ali proti intenzivni proizvodnji jajc, bi bila volja ljudstva gladko na strani tistih, ki iz kletk rešujejo kokoši.
Rejci nesnic se seveda ne strinjajo, pravijo, da gre pri tem za zavajanje o svobodnih in srečnih kokoših, za komercialni nateg, kot tudi za diskriminacijo ene od zakonsko dovoljenih rej, od koder prihajajo tudi najbolj neoporečna in cenovno dostopna jajca, kjer je neprimerno manjši pogin in kjer je boljša higiena, še več, z veterinarske fakultete v Sydneyju sporočajo, da piščanci iz proste reje niti niso srečnejši od njihovih sorodnikov v kletkah, saj se morajo v prosti reji soočati s temperaturnim stresom, paraziti, grožnjo plenilcev, ptičjo gripo, zaradi katere že omejujejo porabo jajc v Nemčiji.
Slovenski kmet je lahko že jutri tarča novega linča.
V zadnjem desetletju je baterijska reja pri nas strmoglavila s 50 na le še 15 odstotkov. »Tako majhen delež je predvsem zaradi izjemno negativne podobe, ki jo tej reji pripisujejo zagovorniki pravic živali,« pravijo rejci. Pri čemer naj bi imele kokoši prav v baterijski reji najbolj nadzorovane razmere za bivanje, v takšni reji naj bi se v okolje sproščalo najmanj emisij prahu in smradu, manj je tudi kokošjega kanibalizma.
V času svobode govora si upa le še redko kdo na glas izreči, da kupuje jajca iz baterijske reje, češ da je pri talni in prosti reji higiena slabša, jajce in žival pa v večjem stiku z iztrebki. Samo predstavljajte si potrošnika, ki bi v trgovini spraševal po jajcih iz baterijske reje: pravičniki bi ga pribili na križ, kot so zadnjič tudi enega pomembnejših rejcev.

Medijsko odmevna akcija je že po inšpekcijskem pregledu potihnila, vse skupaj pa je močno spominjalo na škandal, ko so družini Možgan na nezakonit način odvzeli krave. Tudi takrat so vzeli stvar v svoje roke posamezniki, ki se niso nikoli resno ukvarjali z intenzivnim kmetijstvom, uspelo jim je le to, da so kmeta in njegovo dejavnost do kraja razvrednotili.
Nekaj podobnega se je zgodilo tudi tokrat, ko so na valovih zahodnjaške histerije antropomorfizirali Kaučičeve nesnice ter jim hoteli vcepiti prosto rejo, ne, ker si to želijo same, pač pa, ker si to želimo mi.
Njihov boj pa se še ni končal, zatrjujejo bojeviti aktivisti: »Kapital se že organizira in je že začel pritiskati na politiko, da opusti prepoved reje v nagnetenih kletkah. Zato moramo zaščitniki živali ohraniti fokus in ubraniti dobrobit kokoši ...« Kar pomeni, da je lahko slovenski kmet že jutri tarča novega linča.