Komentar Lovra Kastelica: Krstni list

V rokah držim overjen prepis krstnega lista, ki ga je 12. novembra letos podpisal selški župnik Damjan Prošt. Da gre za verodostojen prepis iz originalne listine, je s svojim podpisom jamčila tudi škofjeloška notarka Marjana Tičar Bešter.

Krstni list, ki ga držim v rokah, dokazuje, da je bil Vinko Rant, rojen 21. 12. 1936 v Dolenji vasi, zakonski sin Janeza in Ivane Rant. Predstavlja pa tudi neskončno olajšanje za vse njegove svojce, predvsem za njegovo ženo Frančiško. Če ne bi bilo nje in njenega neutrudnega boja za resnico, ne bi nikdar izvedeli za eno najbolj gnilih zapuščinskih razprav, ki se je sprevrgla celo v najdaljšo sodno bitko pri nas, ta pa se vleče že od leta 1978, ko je umrl Janez Rant. Tako dolgo se že vleče, da tudi ključna akterja, to pa sta Ivana Rant (umrla leta 2005) in njen sin Vinko (umrl 2021), ne bosta doživela sodnega epiloga.

Da je bila vojna za premoženje po Ivani Rant res umazana, pove že podatek, da je bila na podlagi sodišča v Ljubljani, čeprav čila in zdrava, razglašena za mrtvo! Le zato, da so jo lahko tretje osebe izbrisale iz zemljiške knjige, ji onemogočile dedovanje po notarski pogodbi iz leta 1935 ter se z lažnim zapuščinskim postopkom polastile njenega premoženja. Leta 1995 je potekala celo odmevna tiskovna konferenca, na kateri je Ivana Rant rotila državo, naj že popravi to napako in jo v vseh sodnih spisih prizna ponovno za živo. Za kar si je neuspešno prizadevala vse do smrti.

Pravi Ivani Rant iz Dolenje vasi, ne pa tisti iz Zgornje Besnice, s katero so jo zamenjali, se država ni nikoli opravičila. Kot se tudi njenemu sinu Vinku ni. Tudi on je umrl pod težo neznosne krivice in tudi njemu ni uspelo dokazati, da so povsem tuje osebe stopile s ponarejenimi dokumenti v vlogo edinega sina Ivane Rant. Zaradi česar je bil Vinko tudi neupoštevan pri zapuščini. Upoštevane pa so bile osebe, ki niso bile v nobenih sorodstvenih vezeh z njegovo mamo.

»Ali bo pristojni organ ugotovljeno kršitev zdaj končno odpravil in popravil hude napake na sodiščih? Ali bo pokojna Ivana Rant posthumno le dobila nazaj svojega sina Vinka, Vinko Rant pa svojo mamo Ivano?« pa še vedno gloda Frančiško. Ki ne more pozabiti, kako je njen mož, le nekaj ur, preden je umrl, prejel z višjega sodišča še eno v vrsti zavrnjenih pritožb, v njej pa je že spet razbral, da ni imel mame.

Krstni list, za katerega je veljalo, da je uničen, dokazuje, da jo je imel. Je kronski dokaz, ki potrjuje, da je bil žrtev velike prevare.