Komentar Lovra Kastelica: Mala ledena doba
Tisti, ki še niso nasedli in podlegli noriji o globalnem segrevanju, se še kako zavedajo tudi dejstva, da je temperatura v zadnjem tisočletju zelo nihala. Če je med letoma 1000 in 1300 tako zelo narasla, je med letoma 1550 in 1800 upadla, celo tako, da smo se znašli kar v mali ledeni dobi. Nenadoma se je zgodilo, da tudi arktična Grenlandija ni mogla biti več tako poljedelska in zelena, ali pa Škotska, ki ni nikoli več dosegla statusa največje proizvajalke vina v Evropi, ki ga je imela pred tem.
Smučarska evforija v Ljubljani je že kmalu po osamosvojitvi zamrla.
Klimatologi se strinjajo, da se je mala ledena doba končala v sredini 19. stoletja. V Sloveniji pa smo jo občutili pravzaprav samo še enkrat, in sicer v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bila celotna Ljubljana eno samo veliko smučišče.
Ta ledena doba je sovpadala tudi s smučarsko evforijo v Sloveniji, s časom vsesplošne srčnosti, entuziazma in prostovoljstva, socializma, če hočete, predvsem pa je bil to čas, ko se je vsepovsod smučalo, smučalo se je celo brez smuči.
Skoraj neverjetno, toda Ljubljana in njena najbližja okolica sta se ponašali z najmanj devetimi urejenimi smučišči: Gunclje, Blažev grič, Ljubljanski grad, Sadovnjak na Rožniku, Tivoli (pod sankaško progo), Rakovnik, Seničica pri Slavkovem domu, Trebeljevo, Ulovka.
Na gunceljski progi Poseka in na Blaževem griču v Štepanjskem naselju je smučalo tudi po sto ljudi na dan in še več. Le streljaj od OŠ Vide Pregarc je na kraju, kjer je danes podhod pod železniško progo, slalomirala moščanska mularija. Lesene vejice so bile njihovi količki.
Smučarska evforija v Ljubljani pa je že kmalu po osamosvojitvi zamrla. Prišlo je do globalnega segrevanja, a ne samo podnebja, pač pa tudi človeških vrednot. Ko je slednjič zavrelo, je udaril smrad po malomeščanskemu prestižu.
Ker naj bi Sončeva aktivnost med letoma 2030 in 2040 spominjala na razmere pred okoli 380 leti, ko se je sredi 17. stoletja začelo obdobje nizke Sončeve radiacije, znano pod oznako Maunderjev minimum (gre za obdobje, ko so sončne pege na Soncu zelo redke), napovedujejo britanski astrofiziki že čez deset let novo mini ledeno dobo.
Je v času zadnjih vročinskih rekordov, ki smo jih doživeli v teh dneh, res verjeti, da nas bodo že v kratkem doletele tako zelo dolge in hladne zime, podobne tistim, ki so zamrznile Baltsko morje, severni Jadran in večino evropskih rek, med njimi tudi Temzo? Če verjamemo, potem imamo le še nekaj let časa, da spremenimo svoj pogled na svet, na (podnebno) zgodovino, medčloveške odnose, na okolje.
