Komentar Lovra Kastelica: Občutki
Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju je samo še enkrat več potrdilo, da smo narod z zelo skromno navijaško kulturo. Dokler ne zmagujemo – nas ni nikjer. Ko se zmaguje, želimo biti povsod zraven. Takrat smo sposobni priklicati vse možne znance naših znancev, da bi le prišli do tako želene vstopnice.
Skakalec je noro kompleksno bitje. In tudi skoki so prav takšen šport.
Teoretiki trdijo, da za Slovence velja, da obiskujemo predvsem športe, pri katerih prevladuje občutek za nacionalno identiteto. Če je del te naše identitete, da podpiramo izključno zmagovalce, potem to razumemo. Kot tudi, da se bodo naši športni navdušenci v teh dneh množično odpravili v Planico, tudi zato, ker vedo, da bodo šli vsi tja, zato se spodobi, da gredo tudi oni.
Odšli bomo torej pod Ponce, kjer se bodo naši junaki spustili, odskočili, vzleteli, leteli in pristali, pa je vse skupaj, če izvzamemo njihov neverjetni pogum, res tako preprosto? Nikakor! Gre namreč za eno najbolj skrivnostnih disciplin, kjer tekmovalec v nekaj pičlih sekundah opravi svoji nastop. Gre za športno panogo, kjer odločajo – famozni občutki v zraku. Gre za disciplino, kjer tekmovalec na mizi skakalnice doseže hitrost sto kilometrov na uro. In kjer pomeni že ena sama stotinka zamude naposled več metrov razlike.
Vse se vrti samo še okoli občutkov. Povsem nedefiniranih. Le malokdo jih zna obrazložiti. Spomnili smo se intervjuja, v katerem je Primož Peterka kar štiriindvajsetkrat izrekel besedo – občutek. Ko so ga na vrhuncu njegove slave vprašali, ali lahko to malce opiše, je dejal: »Veliko, vse.« Mogoče so vprašali res ne najboljšega retorika, so pa vprašali nekoga, ki je bil v tistem trenutku najboljši na svetu.
Slovenski Nykänen je hotel najbrž povedati, da so skoki šport neštetih, predvsem pa nedefiniranih občutkov. Peter Prevc: »Občutek v zraku je v bistvu enak: nič tako zelo drugače ni, če nisi v formi.«
Njegov brat Cene pa je dejal, da je med zmagovalcem tekme in tistim, ki se je samo za las uvrstil na tekmo, zgolj minimalna razlika, manj kot deset stotink v teku na sto metrov. »Atletsko smo vrhunsko pripravljeni, tehniko imamo v podzavesti, na rampi ti pa že ena sama napačna misel odnese finale.« Na koncu že spet odločajo občutki. »Ob dveh skokih so lahko enaki, skoka pa povsem različna.«
Skakalec je vsekakor noro kompleksno bitje. In tudi skoki so prav takšen šport. Le da njihovi navijači tega ne vemo. Tam smo samo zaradi naših zmagovalcev. Dokler bodo zmagovali.
