Komentar Lovra Kastelica: Odklon
Za populiste je značilno, da obtožujejo elite, češ da ne delujejo v interesu ljudstva, pač pa samo zase. Če kaže desni populizem s prstom na tiste, ki niso del njihovega ljudstva in ki ne spoštujejo njihovih vrednot, pa levi populizem ne prebavlja ekonomskih elit, saj prispevajo po njihovem čisto premalo k skupni blaginji. Fenomen Rupar naj bi bil zato po zadnjih podatkih mešanica obeh populizmov, tako levega kot desnega.
Fenomen Rupar naj bi bil mešanica obeh populizmov, tako levega kot desnega.
Če je populizem (po SSKJ) takšna politika, ki poskuša ugajati čim širšim družbenim slojem, navadno z dajanjem všečnih obljub in trditev, potem je zame populistična prav vsa slovenska politika. Pa saj pripisujejo teoretiki celo Janezu Drnovšku, ki ga nikoli nisem imel za populista, postmoderni postnacionalni populizem.
Letos mineva 15 let od njegove smrti. V teh dneh bi jih praznoval 73. Zanj pa sem slišal prvič leta 1989, in sicer po nedeljski maši, ko so ljudje glasno in s ponosom razglašali: Zdaj gremo pa Drnovška volit!
Bil sem še otrok, zato se ga spominjam predvsem kot politika, ki nas je popeljal v lepše čase. Pa tudi, kako so ga po njegovi smrti kovali med največje tudi tisti, ki so ga imeli še malo prej za dvornega norca, za zategnjenega tehnokrata, zdolgočasenega avtokrata, za skrajno nedružabnega, nedružinskega in nezainteresiranega državnika, imeli so ga za bolnika in vegetarijanca, takrat je bila to še psovka, na jetra jim je šla njegova osamljenost pa poduhovljenost pa njegov pes, spomnim se tudi zloveščega dialoga, ki je šel nekako takole: Le zakaj je Drnovšek tako umirjen, liberalen pa še solidaren? Odgovor se je glasil: Ker je pokvarjen!
Od leta 1999, ko so mu odkrili raka na ledvicah, je predstavljal čisti odklon. Česar se je najbrž zavedal tudi sam. Mineva že četrt stoletja, odkar je v državnem zboru za hip nastala rdeče-črna koalicija. SDS je vložila ustavno obtožbo, k odstopu pa je Drnovška pozivala tudi ZLSD. In zagrmele so tedaj njegove znamenite besede: »Pa saj se boste še pobili za moje nasledstvo!«
In so se. Po njegovi smrti, leta 2008, je šlo vse samo še navzdol. Slovenija je postala drugačna, razdeljena, dekadentna.
Glavni akterji so se takrat še zadnjič držali za roke. In kar tekmovali, kdo bo lepše povedal. Danilo Türk: Bil je moder politik in resnični voditelj. Janez Janša: Bil je zaslužen za socialni in gospodarski razvoj Slovenije. Milan Kučan: V času, ko je opravljal najodgovornejše dolžnosti v državi, je bil pravi človek na pravem mestu. Vse odtlej imajo svoje zobe zasajene v tekmečevem vratu. Že dolgih 15 let.
