Komentar Lovra Kastelica: Rušilni valovi

Menda so vsi potresi povezani. »Daleč od tega, da so naključni. To so namreč visoko sinhronizirani procesi,« je leta 2019 dejal fizik Jure Žalohar, ki si prizadeva, da bi po vzoru meteorologije napovedovali tudi potrese. Glede na zabeležene amplitude seizmičnih valov je v ponedeljek streslo in pretreslo ne le Turčijo, ampak celotno Evropo.

Čeprav živimo tudi Slovenci na izjemno živahnem potresnem območju, tako rušilnega potresa, vsaj glede na zgodovinsko seizmičnost in na geološke podatke, pri nas ne gre pričakovati, zatrjujejo naši seizmologi.

Na tragične novice o potresih se ljudje različno odzivamo: nekatere pomirja že za vsak slučaj pripravljena torba z najnujnejšimi potrebščinami, druge izmikanje pogovoru o tem rušilnem delovanju narave, zaradi katerega ne bi bilo nikoli Alp, Himalaje, današnje podobe sveta.

Tako kot tokrat, ko je nizozemski raziskovalec Frank Hoogerbeets s pomočjo planetarne geometrije že 3. februarja napovedal, kaj se bo zgodilo v regiji, ki jo je potres potem dejansko prizadel, je tudi ekipa okoli Žaloharja ter geologa Herleca že uspešno napovedovala potresno aktivnost, ki je potem najmočneje zamajala Hrvaško, še kako pa smo jo občutili tudi pri nas.

Uroš Herlec: »Analize kažejo, da potrese sprožajo tektonski valovi. Zato lahko isti tektonski val sproži velike potrese tudi na različnih delih sveta.« Tistemu v Petrinji, konec leta 2020, naj bi dva dni prej pripomogel čilenski.

In že spet je vzplamtela ta neusahljiva želja po napovedovanju potresov, ki pa odpira menda tudi številna etična in filozofska vprašanja, kaj in kako s tovrstnimi podatki, predvsem pa komu jih posredovati, da jih bo uporabil odgovorno in brez paničarjenja.

Seizmologi vztrajno zatrjujejo, da se potresov ne da napovedati in da znanosti ni mogoče postaviti na zatožno klop, kot se je to zgodilo po potresu v L'Aquili. Pa čeprav se porajajo tudi drugačni pomisleki: ali je tisti, ki nekaj ve in ne (na)pove, kriv za žrtve?

FOTO:

Če bi se v Ljubljani ponovil potres (6,6) iz leta 1895, bi bilo približno 5000 mrtvih. Točno se tudi ve, katerih 15 stolpnic bi najhuje prizadel. Vendar kakšne panike ni zaznati. Morda tudi zaradi inženirja Carla Bacha, ki je kmalu po potresu poslal obsežno študijo županu Grasselliju, v njem pa zaključil, da v Ljubljani ne bo nikdar več tako močnega potresa: »Ljubljana naj se za zmirom pomiri in brezpogojno zida naprej!« Kar je tudi storila in to še danes počne.