Komentar Lovra Kastelica: Smolčki

Preden je odstopil, ga je svetovalec za nacionalno varnost poskušal še zadnjič prepričati, da so ZDA tik pred zmago v vietnamski vojni, da naj jim pošljejo še dodatno vojaško pomoč in izdajo ukaz za stopnjevanje bombnih napadov!

Ko je to slišal, se je Robertu McNamari skoraj zmešalo: »So what?! Pa saj smo odvrgli že več bomb kot na vso Evropo v vsej drugi svetovni vojni skupaj, in kaj smo dosegli, nič!«

Nakar se je zunanji minister s še vedno najdaljšim stažem v ameriški vladi razjokal kot majhen otrok. Tisti, ki so bili temu priča, niso mogli verjeti: človek, ki je tako vneto zagovarjal to vojno, ne nazadnje so jo poimenovali celo po njem (McNamarova vojna), se je povsem strl. Lahko so videli, kako je hlipal in ves objokan rotil predsednika Lyndona Johnsona, naj vendar že sprejme, da te vojne pač ne more dobiti. Nakar je nepreklicno odstopil.

Ko je sprejel njegov odstop, je predsednik odhitel iz pisarne in stopil v dvigalo, to pa je na lepem obtičalo. Zavladal je preplah. »Pentagona še zapustil ni, pa avtomatske naprave že ne delujejo več,« je siknil. Potem je le izvedel: »Danes je 29. februar in za prestopno leto nismo programirali delovanja dvigala …«

Vse skupaj se je namreč dogajalo 29. februarja 1968, in sicer na dan, podoben današnjemu, ki pa se pojavi le na vsaka štiri leta. To je tudi dan, ko se rojevajo – smolčki. V času, ko je odstopil McNamara, se jih je v Sloveniji rodilo 68.

Natančno 40 let pozneje sem se znašel na Miranovi rojstnodnevni zabavi. Komaj sedem svečk je upihnil, pa mu je že poganjala gosta brada. Ne Čukov, Miran je veliko raje poslušal Iron Maiden. Sodil pa je tudi med daleč najpametnejše v svoji starostni kategoriji: eden izmed 80 smolčkov, ki so se leta 1980 rodili na Slovenskem, je bil namreč edini ciciban, ki so ga zaposlili na kmetijskem ministrstvu!

Sicer pa se je več smolčkov rodilo samo še v letih 1960 (87) in 1964 (97). Pozneje je sledil upad (rojstev): če se jih je leta 1988 rodilo še 77, je leta 2020 na svet privekalo zgolj 30 smolčkov.

Res so nekaj posebnega: ko začno drugi umirati, smolčki šele dobro zakorakajo v puberteto. In če kdo, potem prav oni dokazujejo to našo porazno rodnost. Ne nazadnje so naša najbolj ogrožena vrsta: če bo šlo namreč še naprej v tem ritmu, se bo čez 100 let rodil samo še kak slovenski smolček.