Komentar Lovra Kastelica: Svoboda

Franc Jager, slovenski podjetnik leta 2024, ne pije, ima pa neko drugo razvado: še vedno rad pogleda za lepimi puncami. Izvedeli smo, da njegov največji uspeh niti ni slovita veriga trgovin, ki jo je ustvaril brez vsakršnega kredita in zaradi česar je prejel tudi prestižno priznanje, pač pa, da lahko svobodno odloča o svojem delu in prostem času. »Kar pa je moškim tudi najtežje doseči!«

Pri 82 letih je prišel tudi do jasnega spoznanja, zakaj živijo ženske dlje kot moški. »V glavnem zaradi svobode,« pravi. »Saj so moški premalo svobodni in so vedno pod taktirko: si to, pa nisi to, si bil, pa nisi bil, si prišel, pa nisi prišel. To se počasi useda in nekega dne izgubi človek voljo do življenja: ali ga posrka pijača, ali lenoba, ali pa ga žena doma tako dobro pita, da mu nekega dne odpove srce.«

Z Jagrovo filozofijo so se strinjali tudi trije moški, ki so se pred mojimi očmi dobili v bifeju. Ta prizor sem si zapomnil tudi zato, ker je enemu izmed njih zvonilo v žepu, ko pa je preveril, kdo ga kliče, si je gladko izmislil: »Na sestanku sem!« Gre namreč za legendarno izmišljotino.

»Je kaj narobe?« ga je vprašal eden.

»Ah, noče mi več kuhat'! Dala mi je vzgojno kot kakšnemu otroku! Ker bi jo moral bolj spoštovati, pri čemer pa je pozabila, da nisem bil nikoli kakšen romantik, ki bi leporečil, pa še to, da nič ne naredim, mi je dejala?!«

Moral se je izkašljati: »Glej, včeraj sem prišel ob šestih zvečer domov in res se mi ni nič dalo. Zleknil sem se na kavč in ji rekel: 'Jedel bom!' O, potem sem jih pa slišal! Bila pa je na obisku tudi njena prijateljica, ki ne zna biti nikoli tiho. Da bi moral tudi jaz kdaj skuhati, mi je rekla. 'Vsi me jebete v glavo, domov prihajam zmatran in ne zmorem!'«

»In kaj si potem jedel?« »Jetrca in bananin shake.« »Sliši se dobro!« »Včasih sem kuhal za sto ljudi ...«

Čeprav pravi zase, da je po karakterju zmaj in da se ga ne bo dalo kar tako iztiriti, ni mogel prežvečiti dejstva, da mu žena ves teden ne bo kuhala; močno ga je bolelo tudi to, da mu je dala nekakšen opomin pred izključitvijo.

In tudi zato mu je še kako prav prišla ta Jagrova filozofija o premajhni svobodi slovenskega moškega. Mahoma je sklenil, da bo obrnil ploščo ter se pridružil svobodi, gibanju svobodnjakarjev, ki so si že prigrabili kup pravic, pozabili pa na dialog, dogovor, poslušanje in medsebojno razumevanje. Ter pozabili, da moški sploh niso talci žensk: oni so žrtve lastnih zablod; svobode.