NA KOŽO
Komentar Lovra Kastelica: Učitelj in čevljar
Če bi hotela, bi preko skypa širila svoja stališča in z njimi brez težav usmerjala svoje učence.
Odpri galerijo
FOTO: Jože Suhadolnik/delo
Leta 1838 je France Prešeren napisal sonet, v katerem se ponorčuje iz cenzorja Jerneja Kopitarja: »Le čevlje sodi naj kopitar!« V prevodu: naj vsak kritizira le tisto, na kar se spozna. 183 let pozneje živimo v obdobju, ko ni nič več svetega. Če bi namreč bilo, bi čevljar izdeloval samo čevlje, mesar klal in predeloval živino, učitelj pa poučeval in ne agitiral. Danes je vse obrnjeno: v Sloveniji imamo kar dva milijona epidemiologov, infektologov, farmacevtov, pravnikov … Ki dnevno solijo pamet tistim, ki so posvetili pol življenja, če ne še več, temu, da so postali vrhunski strokovnjaki na svojem področju.
Nisem še slišal, da bi čevljar javno solil pamet mesarju, in nisem še slišal, da bi slednji javno solil pamet učitelju. Slišal pa sem, kako določeni učitelji javno solijo pamet, moram reči, da jim pri tem zavidam le zaradi njihove neverjetne samozavesti, sicer pa mi je predvsem nerodno, kadar slišim in vidim, kakšno sramoto si delajo, da o tem, kakšno škodo povzročajo lastnemu cehu, raje ne bi.
Kar seveda ni od včeraj. V spomin se mi je prikradel glas učiteljice srbohrvaščine Antonije Brezec, ki je v šolskem letu 1992/93 takole kričala in zmerjala: »Porka peterleta!« In na učence stresala svoj gnev zaradi novonastale geopolitične situacije, na katero še ni bila pripravljena. Spomnim se tudi gimnazijske učiteljice zgodovine, ki je med neuke zavestno širila krivo vero. V slepem prepričanju, da je v službi nekega višjega cilja, se je povsem spozabila ter med dijake raznašala politična sporočila. Spomnim se tudi besed učiteljice petja, ki je v času drugega vala ugotavljala, kakšno moč ima učitelj: »Če bi hotela, bi preko skypa širila svoja stališča in z njimi brez težav usmerjala svoje učence.«
Zanimivo, da med Slovenci (Janek Musek, 1989) izstopa izjemno visoka vrednost introvertnosti in psihotizma, to je poudarjene agresivnosti, uveljavljanja neodvisnosti in lastnih pravic. »Prav kombinacija agresivnosti in introvertnosti (obračanje agresije k sebi) pa je podlaga suicidalnih teženj,« je psiholog zaključil v študiji
O osebnostnem profilu Slovencev.
Ker živimo v času, ko ni nič več svetega, ne življenje, ne mrtvi, ne človekovo dostojanstvo, kaj šele zlato pravilo, po filozofu Tinetu Hribarju, naj drugemu ne storimo tega, česar ne želimo, da bi drugi nam, je posameznik pred dilemo, le zakaj bi sploh še spoštoval ukrepe ter se ne obnašal suicidalno? Ker imajo tudi drugi pacienti svoje pravice? Ker imamo poleg pravic tudi svoje dolžnosti? Ker se splača živeti?
Če bi hotela, bi preko skypa širila svoja stališča in z njimi brez težav usmerjala svoje učence.
Nisem še slišal, da bi čevljar javno solil pamet mesarju, in nisem še slišal, da bi slednji javno solil pamet učitelju. Slišal pa sem, kako določeni učitelji javno solijo pamet, moram reči, da jim pri tem zavidam le zaradi njihove neverjetne samozavesti, sicer pa mi je predvsem nerodno, kadar slišim in vidim, kakšno sramoto si delajo, da o tem, kakšno škodo povzročajo lastnemu cehu, raje ne bi.
Kar seveda ni od včeraj. V spomin se mi je prikradel glas učiteljice srbohrvaščine Antonije Brezec, ki je v šolskem letu 1992/93 takole kričala in zmerjala: »Porka peterleta!« In na učence stresala svoj gnev zaradi novonastale geopolitične situacije, na katero še ni bila pripravljena. Spomnim se tudi gimnazijske učiteljice zgodovine, ki je med neuke zavestno širila krivo vero. V slepem prepričanju, da je v službi nekega višjega cilja, se je povsem spozabila ter med dijake raznašala politična sporočila. Spomnim se tudi besed učiteljice petja, ki je v času drugega vala ugotavljala, kakšno moč ima učitelj: »Če bi hotela, bi preko skypa širila svoja stališča in z njimi brez težav usmerjala svoje učence.«
FOTO: Jože Suhadolnik/delo
Zanimivo, da med Slovenci (Janek Musek, 1989) izstopa izjemno visoka vrednost introvertnosti in psihotizma, to je poudarjene agresivnosti, uveljavljanja neodvisnosti in lastnih pravic. »Prav kombinacija agresivnosti in introvertnosti (obračanje agresije k sebi) pa je podlaga suicidalnih teženj,« je psiholog zaključil v študiji
O osebnostnem profilu Slovencev.
Ker živimo v času, ko ni nič več svetega, ne življenje, ne mrtvi, ne človekovo dostojanstvo, kaj šele zlato pravilo, po filozofu Tinetu Hribarju, naj drugemu ne storimo tega, česar ne želimo, da bi drugi nam, je posameznik pred dilemo, le zakaj bi sploh še spoštoval ukrepe ter se ne obnašal suicidalno? Ker imajo tudi drugi pacienti svoje pravice? Ker imamo poleg pravic tudi svoje dolžnosti? Ker se splača živeti?
