Komentar Lovra Kastelica: Zaklonišče

Tako napeto postaja, da se je po dolgem času v ospredje prerinila že skoraj pozabljena beseda – zaklonišče. Okoli 2100 jih je še, graditi pa so jih začeli po sprejetju zakona o ljudski obrambi, ta pa je leta 1973 predpisal tudi gradnjo zaklonišč.

Predvsem odlok o njihovi obvezni gradnji, ki je zahteval, da se morajo zaklonišča graditi ob izgradnji čisto vsakega stanovanjskega objekta, je sprožil obilo slabe volje. Samo v Ljubljani so izdali več kot 2000 odločb o obvezni gradnji družinskih, hišnih zaklonišč. Na kar pa se je večina investitorjev gladko požvižgala: tudi zato, ker so stroški izdelave takšnega zaklonišča presegali tudi za četrtino skupne vrednosti investicije.

Družinskih zaklonišč je menda še vedno okrog 60, zgradili pa so jih ali ideološko zaslepljeni ali pa tisti, ki jih občinska oblast ni marala in si jih je lepo privoščila.

Privoščila si je tudi pokojnega Janka Markiča iz Naklega. Njegovi potomci bi se še danes lahko hvalili, češ da imajo eno najboljših zaklonišč, pa jim niti približno ni do tega. »Celo v Kranju nimajo takšnega!« nam je zaupal Jankov sin, a tudi on ni kazal prav nobenega navdušenja. Le zakaj bi ga, če pa je bil zaradi tega že čisto prevečkrat tarča posmeha. »Na celotnem Gorenjskem je takrat nasedlo samo šest budal. In eden od teh je bil tudi moj oče.«

Ker pa je hotel pokojni Janko dograditi hišo, je za prizidek potreboval tudi ustrezna dovoljenja. Če pa si želel priti do gradbenega dovoljenja, si moral imeti – po črki zakona o ljudski obrambi – tudi svoje zaklonišče. A če bi to bilo res, potem bi mrgolelo takšnih zaklonišč. Pa še zdaleč ni bilo tako. Markičevi so ga morali imeti le zato, ker je šla lokalnim oblastem v nos njihova vzporedna turistična dejavnost.

Ki pa je popolnoma zamrla, ko je stekla mimo avtocesta. Od tistih časov jim je ostal zato samo še simbol, ki jih je ves ta čas opominjal na čas globalne paranoje, hladne vojne. Ostalo jim je zaklonišče, izdelano po najvišjih možnih standardih.

Pol stoletja po uveljavitvi zakona o ljudski obrambi se svet pripravlja na morebiten jedrski spopad. Njihovo zaklonišče bi jim še danes omogočalo, da bi bili na varnem pred atomsko bombo, saj je bilo izdelano za scenarij, ki je že takrat predvideval, da bo bomba padla na Ljubljano. Obramboslovec Klemen Grošelj pred dnevi: »Ključna tarča je nadvoz nad Dunajsko cesto. Če ga presekate, presekate glavno logistično žilo za Natove sile na Madžarskem.«