Komentar Lovra Kastelica: Živordeče kopalke

»Gospod minister, kako si kaj, zdaj ko oziraš se nazaj?« Gre za prirejeni refren Domiceljeve skladbe Gospod direktor, ki bi si ga najbrž še vedno prepeval, če nas ne bi v zadnjih dneh preplavili tako katastrofični prizori, zaradi katerih sem že skoraj povsem pozabil tudi na dopustniški prizor, ko so se pred menoj na lepem pojavile – te živordeče kopalke. Zaradi množice pretresljivih dogodkov, ki jih je sprožila povodenj, se zdi začetek avgusta že čisto preveč oddaljen.

Pred vsakim dopustom pripravim paket muzike, ki gre z nami na pot. Na ključku je za vsakega nekaj, pa naj bo star 2, 5, 15, 19, 38 ali pa 43 let. Prav vsak ima pravico do svoje glasbene zvrsti, le količinsko je omejen navzgor. Kot dežurni prevoznik, ki med vožnjo ne sme poslušati njemu najljubšega šuma, imenuje se Val 202, sem zato že komaj čakal na prvo priložnost in jo slednjič dočakal nekje med vožnjo proti Moravskim Toplicam. Napel sem ušesa in slišal, da je Državna volilna komisija na nekdanjega ministra že 11. julija naslovila poštno pošiljko z dopisom v zvezi s pravico nadomeščanja mandata poslanca. V dopisu ga je pozvala, naj jo obvesti, ali je pripravljen prevzeti mandat nadomestnega poslanca namesto strankarskega kolega, ki je prav tako minister. Poštno pošiljko so poslali s priporočeno pošto, DVK pa je 13. julija s pošte prejela obvestilo, da vročitev ni bila uspešna in da se je pošiljka vrnila nazaj na pošto. 28. julija se je iztekel tudi 15-dnevni rok za prevzem pošiljke. Kmalu zatem so mu znova poslali dopis, a je bil tudi ta poskus neuspešen. Takšnega primera menda še niso imeli.

Ko smo že čez nekaj ur vstopili v Terme 3000, se je napovedovalo močno neurje. Pohiteli smo zato k notranjim bazenom. Tam pa je nastala gneča, saj je kopališko osebje zaukazalo, da se preselijo pod streho tudi tisti, ki so se še pred nekaj trenutki namakali v zunanjem delu. Z ene strani smo prišli torej mi, z druge pa oni. In obe koloni sta se v nekem trenutku združili in trčili. Sam sem priletel, denimo, v mokro telo nekoga, ki je nosil živordeče kopalke. Še preden sem videl človeka v obraz, sem se mu že začel opravičevati. Nakar sem vendarle pogledal bolj natančno in obstal.

Takrat sem se namreč tudi na lastne oči prepričal, kako je videti človek, ki se izogiba poštarjem. Ne, prav nič nenavadnega nisem opazil, še več, deloval je izjemno sproščeno, tako ali tako pa se mu je mudilo v gornje nadstropje notranjega termalnega parka, kjer so ga že čakali brbotajoči kotički, namenjeni izključno počitku in sprostitvi.