Komentar Lovra Kastelica: Zlate papige

Patricija Jereb Gojković je leta 2018 magistrirala z disertacijo Bob Dylan in popularna kultura. Tri leta pred tem je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomirala z naslovom Ne računajte na nas! (Razpad Jugoslavije in vpliv rock'n'rolla v protivojnih akcijah v Srbiji v devetdesetih letih prejšnjega stoletja).

V njej se je dotaknila tudi začetkov panka v našem prostoru. Zapisala je, da gre za glasbo, ki je kritizirala sistem in družbo ter socializmu očitala avtoritarnost, rigidnost, iztrošenost in konservativnost. Govorimo o letih tik pred Titovo smrtjo. Zapisala je tudi, da je leta 1981 britanska glasbena revija New Musical Express označila beograjsko skupino Električni orgazam za eno najboljših skupin v Evropi.

Ustanovitelj, pevec in kitarist Električnega orgazma je Srđan Gojković - Gile. Patricija mu je v letu, ko je magistrirala, povila hčerko Taro.

Ko njegove zdajšnje žene še ni bilo na svetu, je šel Gile, bilo je nekega večera leta 1981, mimo Zlate papige, Zlata papiga je bil sploh prvi kafič v Beogradu. Nenadoma je obstal: videl je namreč večjo skupino pankerjev, ki je hotela premikastiti armado šminkerjev. Takrat so pankerji v šminkerjih videli tiste, ki se uklanjajo esteblišmentu in si zaslužijo zato samo prezir. Steplo naj bi se kar sto bojevnikov. Kar je bilo tudi povod, da je nastal njegov kultni hit z naslovom Zlata papiga. V njem je opisal skupino snobov, ki so jim očki in mamice plačevali račune in ki so vsak večer prihajali tja s svojimi dragimi avtomobili in motorji.

»Pankerjev ne prenašamo, ne smrdljivih hipijev, mogoče smo sterilni, nismo za to krivi. Naši očetje in naše mame nas zasipajo z denarjem, namesto nas naj mislijo, ker za to sposobni nismo.«

Šlo je za zgodovinski pretep, ki je na simboličen način začrtal tudi našo prihodnost. Rezultat so bili številne razbite glave in uničeni nosovi, nekdo, ki je to videl, se je spominjal: »Ko na koncu vse seštejemo, so zmagali oni.« Mislil je na – šminkerje.

Že takrat so zmagale kreditne kartice njihovih staršev, zlata papiga pa je postal sinonim za skupino ljudi, ki jim je hrbet vselej ščitila rdeča buržoazija, kasta, ki je z realizacijo svoje doktrine o diktaturi proletariata prevzela mesto po vojni deklasirane, stare buržoazije.

In še danes je tako. Le da so se zlatim papigam na istem čolnu pridružili tudi nekdanji pankerji.

Ločnica med enimi in drugimi se je že zdavnaj zabrisala. Na mestu legendarnega kafiča je danes – čevabdžinica.