Komentar Marka Uršiča: Celje pred zgodovino

Kako lepo in romantično, da se nekatere športne panoge po začetnem šoku niso predale v boju proti koronavirusu, znova so zagnale svoja tekmovanja in jih peljejo h koncu. Nogomet je prva zabava v tem družbenem dolgčasu in omejitvah, ko nekatera druga športna prizorišča samevajo, v Liverpoolu, v Varšavi z Legio, v Pireju z Olympiakosom, so junaki, ki so svoje pograbili, ko je pač športna industrija zaradi financ zagnala kolesje, da ne bi v breznu nepovratno izginilo še več denarja. Pa ne, da je šport, tudi NBA rine k zaključku sezone, tu nekakšen benefitnik, glavni vojni profiter je seveda farmacevtska industrija.


Saj je tudi Krka v prvi polovici letošnjega leta ustvarila 803,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček je povečala za 15 odstotkov na 160,3 milijona evrov. In tako se bo s podporo politike po svetu tudi nadaljevalo, pa četudi bo Juventus avtomobilsko-industrijske družine Agnelli italijanski prvak. Avtomobilska industrija, v Sloveniji se je število prvih registracij novih avtomobilov junija, torej po sprostitvi ukrepov, zmanjšalo le za 5,8 odstotka, prodaja fizičnim osebam pa se je denimo celo povečala za 14 odstotkov.

To pove vse o ravni slovenskega prebivalstva in kam je privedla skrajnost potrošniške družbe. Izpostavljenost materialnih dobrin in v nogometu navijanje za Juventusove severnoitalijanske kapitaliste ali za vedno v kontekstu španske države in zgodovine sporen Real Madrid. Baskija z Athletic Bilbaom in Katalonija z Barcelono, to sta vodilni industrijski avtonomni skupnosti v Španiji, že vesta, zakaj jima kastiljska oblast ne dovoli oditi na svoje.

Tudi v Sloveniji, če bi Celje denimo postalo državni nogometni prvak, bi prišli do izjemnega dogodka, regionalnost pri žogobrcarski kroni ni tako zanemarljiva. Celje ima tako ali tako v športu bogato tradicijo, Olimpija pa se je z notranjimi stresi sama spravila v položaj, ko ima za šampionsko krono nož na grlu. Žogobrcarska krona s korono ali brez, to je le dodatek dramatičnosti dogajanja.