NA KOŽO
Komentar Marka Uršiča: Čisto vino za trezno glavo
Po kriterijih, ki naj bi določali vrhunskega nogometaša, je to od Slovencev danes le Jan Oblak.
Odpri galerijo
Ljubljana, 17.08.2012, sportni novinar Marko Ursic. Foto: Marko Feist
Resda so deli Slovenije vinorodni okoliši, a slovenskemu klubskemu nogometu, dodali bi mu tudi reprezentančnega, je treba naliti čistega vina. Lahko se izgovarjamo na žogobrcarski okoliš s posebnim družbenim pomenom, kot so denimo Maribor, Murska Sobota, Primorska, in da s kapitalom, seveda tudi lokalnim, takšne stvari tudi delujejo.
Da, v slovenskih okvirih, ko pa klubi 1. SNL zakoračijo v Evropo, pa se vse sanje takoj razblinijo kot milni mehurček. Izkupiček slovenskih klubov v evropskih pokalih v novi sezoni je mizeren, mučilo se je z Maltežani, Luksemburžani, Finci, dobro, dobro, vemo, da je nogomet globalni šport in je ves globus tudi kadrovsko prisoten na igriščih. Tudi dosežki Mure niso nekaj, s čimer bi se lahko hvalili dan in noč. Ko pa pride še Sveta Klara z Azorskih otokov, potem je za nogometni čudež najbolje prositi nekoga, ki tako ali tako drži roko nad našim svetom.
Skratka, slišali smo že ocene trenerskih starost, da se v Sloveniji napačno dela z mladimi nogometaši, vemo, da ni (dovolj) denarja, tudi za to, da bi se pripeljalo denimo kakovostne tujce. V slovenski ligi igrajo petorazredni Hrvatje, kajti že tisti tretjega kakovostnega razreda za boljši denar denimo odidejo na Poljsko. Vse pa pove tudi opazka nekega nogometnega strokovnjaka, ki si je v živo ogledal zaključni del letošnjega evropskega prvenstva. Pet dni po finalni tekmi med Anglijo in Italijo je odvandral na uvodno srečanje nove sezone 1. SNL med Bravom in Radomljami in priznal, da je doživel kulturni šok.
Po atomskem ritmu žogobrca na euru je na stadionu v Spodnji Šiški namreč videl peš nogomet. Po kriterijih, ki naj bi določali vrhunskega nogometaša v vseh pogledih, kakovost, osebnostni značaj, miselnost, psiha, disciplina, delavnost, pa je od Slovencev danes le en igralec, ki ustreza vsem kriterijem, Jan Oblak. Slovenija mora prenehati z obrabljenim kalupom, da je nogomet najbolj priljubljen šport na svetu, zato mora obstajati tudi pri nas. Ko se bo nalilo čistega vina, bodo tudi bolj trezne, jasne ideje in praksa, kako naprej.
Po kriterijih, ki naj bi določali vrhunskega nogometaša, je to od Slovencev danes le Jan Oblak.
Da, v slovenskih okvirih, ko pa klubi 1. SNL zakoračijo v Evropo, pa se vse sanje takoj razblinijo kot milni mehurček. Izkupiček slovenskih klubov v evropskih pokalih v novi sezoni je mizeren, mučilo se je z Maltežani, Luksemburžani, Finci, dobro, dobro, vemo, da je nogomet globalni šport in je ves globus tudi kadrovsko prisoten na igriščih. Tudi dosežki Mure niso nekaj, s čimer bi se lahko hvalili dan in noč. Ko pa pride še Sveta Klara z Azorskih otokov, potem je za nogometni čudež najbolje prositi nekoga, ki tako ali tako drži roko nad našim svetom.
Skratka, slišali smo že ocene trenerskih starost, da se v Sloveniji napačno dela z mladimi nogometaši, vemo, da ni (dovolj) denarja, tudi za to, da bi se pripeljalo denimo kakovostne tujce. V slovenski ligi igrajo petorazredni Hrvatje, kajti že tisti tretjega kakovostnega razreda za boljši denar denimo odidejo na Poljsko. Vse pa pove tudi opazka nekega nogometnega strokovnjaka, ki si je v živo ogledal zaključni del letošnjega evropskega prvenstva. Pet dni po finalni tekmi med Anglijo in Italijo je odvandral na uvodno srečanje nove sezone 1. SNL med Bravom in Radomljami in priznal, da je doživel kulturni šok.
FOTO: Marcelo Del Pozo Reuters
Po atomskem ritmu žogobrca na euru je na stadionu v Spodnji Šiški namreč videl peš nogomet. Po kriterijih, ki naj bi določali vrhunskega nogometaša v vseh pogledih, kakovost, osebnostni značaj, miselnost, psiha, disciplina, delavnost, pa je od Slovencev danes le en igralec, ki ustreza vsem kriterijem, Jan Oblak. Slovenija mora prenehati z obrabljenim kalupom, da je nogomet najbolj priljubljen šport na svetu, zato mora obstajati tudi pri nas. Ko se bo nalilo čistega vina, bodo tudi bolj trezne, jasne ideje in praksa, kako naprej.
